Izhod iz enostavnega načina

Poziv k oddaji prispevkov za simpozij »Projekt muzej: zasebno in javno zbiranje neevropskih predmetov v prvi polovici 20. stoletja«

Razpis za prispevke za simpozij »Projekt muzej: zasebno in javno zbiranje neevropskih predmetov v prvi polovici 20. stoletja«, ki bo potekal 23.–24. aprila 2026 v Ljubljani, v organizaciji Inštituta za filozofske in religijske študije (IFRŠ) in Centra za azijske študije (CAŠ) pri ZRS Koper, Oddelek za azijske študije Filozofske fakultete v Ljubljani ter Slovenskega etnografskega muzeja.

V prvi polovici 20. stoletja je Evropa doživela razmah zbirateljskih praks, ki so zabrisale meje med zasebnim navdušenjem in javnim razstavljanjem. Posamezniki – popotniki, misijonarji, učenjaki, podjetniki – so zbirali zbirke neevropskih predmetov, ki so jih pogosto predstavljali kot »muzeje«, ki so odražajo osebno vizijo, uveljavljanje ali zahteve po tem, da bi postali avtoritete na kulturnem področju. Hkrati so številne javne institucije, pa tudi katoliška cerkev in druge misijonske organizacije, začele ustanavljati neevropske zbirke in jih vključile v širše institucionalne in ideološke okvire.

Simpozij Projekt muzej želi raziskati te prepletene prakse zbiranja, interpretacije in razstavljanja. S poudarkom na spreminjajočih se odnosih med zasebno in javno sfero vabi k razmišljanju o tem, kako so predmeti krožili po domačih interierjih, cerkvenih okoljih in nastajajočih muzejih. Naš cilj je raziskati, kako so vprašanja avtorstva, avtoritete, prenosa znanja in reprezentacije oblikovala zbirateljsko krajino v začetku 20. stoletja in kako so te zbirke – začasne ali trajne – prispevale k ideji muzeja kot kulturnega projekta.

Vabimo Vas k oddaji prispevkov, ki premišljajo (ne izključno) naslednje teme:

· Zasebni muzeji in osebne zbirke: Kako so posamezniki v začetku 20. stoletja zbirali in interpretirali neevropske predmete ter svoje zbirke razumeli kot »muzeje«? V kolikšni meri so bili takšni projekti oblikovani z osebnimi motivi, družbenim položajem, intelektualnimi težnjami ali željo po kulturni distinkciji? Kako so se te zasebne pobude prepletale s širšimi tokovi zbiranja in razstavljanja?

· Javne ustanove in verske organizacije: Kako so javne ustanove, katoliška cerkev in druge misijonske organizacije oblikovale in kontekstualizirale zbirke neevropskih predmetov? Kakšen pomen so imele te zbirke v okviru izobraževalnih, misijonskih ali kulturnih programov in kako so prispevale k oblikovanju institucionalnih identitet?

· Preplet zasebnega in javnega: Kako so zasebne zbirke prehajale v javne ustanove in obratno – kako so institucionalne prakse črpale iz osebnih pobud? Katere napetosti, pogajanja ali sinergije so se pojavile, ko so predmeti prehajali med domačimi, cerkvenimi in muzejskimi prostori?

· Misijonske zbirke: Kako je misijonska dejavnost vplivala na pridobivanje, interpretacijo in razstavljanje neevropskih predmetov? Kako so vprašanja vere, moči in reprezentacije oblikovala te zbirke in kako so bile uporabljene v lokalnih in globalnih diskurzih o misijonih?

· Muzeološki eksperimenti in »projekt muzej«: Kako so bile zbirke uprizarjane, hranjene ali zamišljene kot »muzeji«, četudi niso imele stalne institucionalne oblike? Kaj nam ti eksperimentalni ali začasni formati razkrivajo o ambicijah, omejitvah in fluidnosti muzeološkega razmišljanja v zgodnjem 20. stoletju?

Simpozij bo potekal med 23. in 24. aprilom 2026 v Ljubljani in bo vključeval vabljena predavanja, tematske sekcije in okrogle mize.

Svoje povzetke lahko oddate v obsegu 300 besed ter kratko biografijo (100 besed) do 1. decembra 2025, o sprejemu boste obveščeni 20. decembra 2025.

Predloge prispevkov in vprašanja pošljite na poštni naslov .