SPOZNAJ – SProščeni POgovori o ZNAnosti: »Dolgo, zdravo, srečno življenje: znanstveni vpogled v dolgoživost«

Začel se je jesenski cikel Sproščenih pogovorov o znanosti – SPOZNAJ, s katerim želi ZRS Koper znanstvene vsebine približati širši javnosti.

Kateri dejavniki vplivajo na našo življenjsko dobo in kako lahko z znanstvenimi dognanji, inovacijami ter premišljenimi družbenimi pristopi ustvarjamo pogoje za aktivno, zdravo in srečno staranje?

Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Koper je v sodelovanju z Gledališčem Koper pričelo z jesenskim ciklom Sproščeni pogovori o znanosti – SPOZNAJ z željo, da vsebine znanstveno-raziskovalnega dela iz kabinetov in laboratorijev približajo širši javnosti. Prvi dogodek se je odvil 14. oktobra v Gledališču Koper. Tema tokratnega pogovora je bila »Dolgo, zdravo, srečno življenje: znanstveni vpogled v dolgoživost«.

Istega dne je Inštitut za kineziološke raziskave ZRS Koper skupaj s Splošno bolnišnico Izola organiziral spremljajoče dogajanje, in sicer v okviru projekta Znanje za zdravje, ki ga podpira tudi Mestna občina Koper. To je potekalo že štirinajstič zapored. V mobilnem laboratoriju, ki je stal pred Gledališčem Koper, so v popoldanskem času udeležencem izmerili različne telesne parametre, prek katerih so lahko dobili vpogled v njihovo zdravstveno stanje in gibalne zmožnosti. Pojasnili so jim, kakšna je njihova zdravstvena slika v primerjavi z njihovimi vrstniki, predvsem pa so jim predstavili, kaj bi lahko še naredili za svoje zdravje. Najprej so se zvrstili učenci in dijaki koprskih šol, za njimi pa še ostali mimoidoči.

»Preventiva ali preprečevanje nastanka bolezni je najcenejša politika, ki se običajno zdi predraga, dokler izredne razmere ne izdajo računa,« je opozoril prof. dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper, ki ima za seboj izkušnje z dolgoletnimi raziskavami na področju mehanizmov sprememb, ki nastopijo zaradi gibalne neaktivnosti ali procesov staranja.

Na oktobrskem dogodku SPOZNAJ je gostil mag. Vesno Kerstin Petrič, vodjo službe za sodelovanje s Svetovno zdravstveno organizacijo, ki deluje v okviru Ministrstva za zdravje RS, dr. Martino Horvat, nacionalno koordinatorico področja patronažnega zdravstvenega varstva na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), dr. Mladena Gasparinija, predstojnika oddelka za kirurgijo v Splošni bolnišnici Izola, in Liljano Batič Dernovšek, direktorico Zavoda za oskrbo na domu (ZOD) Ljubljana. Občinstvo in sodelujoče strokovnjake je pred zanimivo razpravo pozdravila podžupanja Mestne občine Koper Mateja Hrvatin Kozlovič.

»Skrb za zdravje se začne že v rosnih letih, a na srečo nikoli ni prepozno. Vselej je čas za spremembo življenjskega sloga, za korak, ki bo prispeval, da bomo pozneje zboleli in imeli manj težav. Gre za naložbo, ki se nam bo obrestovala,« je menila mag. Vesna Kerstin Petrič, ki je dejavna pri Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO) in je bila tudi predsednica izvršnega odbora SZO. Opozorila pa je tudi na drugo skrajnost. Dandanašnji se pojavljajo pričakovanja, da bi človek lahko živel 150 let ali da bi postal celo nesmrten. Po njenih besedah se še vedno velja držati znanja, ki ga imamo že dolgo in je povsem preprosto – to pa je, da na naše zdravje pozitivno vplivata gibanje in zdrava prehrana.

Dr. Martina Horvat, ki vodi področje patronažnega zdravstvenega varstva v državi, je izpostavila, da se na NIJZ veliko ukvarjajo s tem, kako podaljšati zdrava leta življenja. »Kljub temu da velikost prebivalstva v Sloveniji ustreza predmestju večjega mesta, poteka staranje po posameznih regijah različno. V okviru naših projektov, kot so Aktivno staranje in preprečevanje padcev, Integracija geriatrične oskrbe starejših ali Obvladovanje krhkosti, namenjamo veliko skrb preprečevanju neenakosti obravnave med slovenskimi regijami,« je povedala.

Da je pri obravnavi starostnika pomembno izhajati iz potreb posameznega človeka, pa je poudarila Liljana Batič Dernovšek, predstavnica ljubljanskega zavoda za oskrbo na domu. Gre za edinstveno ustanovo v naši državi, ki skrbi za kakovost življenja v starosti. »Ljudje si večinoma želimo, da bi na starost ostali doma, in mi si prizadevamo, da bi jim to z našimi storitvami omogočili,« je pojasnila. Opozorila pa je na stisko s kadrom, ki bi skrbel za starostnike, pa tudi na to, da se razrašča črn trg s tovrstnimi storitvami. Trenutno je največje breme oskrbe starejših na ramenih svojcev, predvsem starejših žensk, ki zaradi tega izgorevajo in zbolevajo ter tudi same potrebujejo oskrbo.

»Mi obstajamo, ker je preventiva odpovedala,« je nekoliko v šali dejal dr. Mladen Gasparini, predstojnik oddelka za kirurgijo Splošne bolnišnice Izola. Povsem resno pa je nadaljeval, da bi z današnjim vedenjem o tem, kaj lahko za svoje zdravje storimo sami, za 80 odstotkov izboljšali trenutno zdravstveno stanje oseb nad 65. letom starosti. »Seveda, če bi obstajalo zdravilo, ki bi samo za 25 odstotkov podaljšalo zdrava leta življenja, bi ljudje drli v lekarne. Tako pa se gibanje in zdrava prehrana zdita preveč banalni, da bi ju upoštevali,« je povzel. Izpostavil je tudi pomen tako imenovane sekundarne preventive, se pravi spremembe življenjskega sloga potem, ko že zbolimo, saj ima to prav tako pomemben vpliv.

Sogovorniki so opozorili tudi na pomen ukrepov na družbeni oziroma državni ravni. »Ne gre samo za finance, pač pa za učinkovitost politik. Pogumna odločitev, kot bi bila ta, da bi povišali cene alkohola, bi zagotovo zmanjšala dostopnost alkohola in težav, ki so z njim povezane,« je prepričana mag. Vesna Kerstin Petrič. Dr. Mladen Gasparini je prepričan, da znanje o tem, kar potrebujemo za to, da bi živeli dlje in bolje, že imamo. »Ta Noetova barka je že ustrezno naložena, treba jo je le odvezati, da bo lahko odplula svojemu cilju naproti,« je podčrtal. Kot ga je dopolnil gostitelj, prof. dr. Rado Pišot, pa je bistven korak, ki ga je treba pri tem storiti, z učinkovito komunikacijo osveščati širšo družbo. Koliko se jih denimo zaveda, da je sedenje več kot pet ur dnevno enako tvegano kot kajenje?