Okrogla miza o prihodnosti slovenskega oljkarstva

Kakšne so razvojne možnosti slovenskega oljkarstva, kako posebnosti te panoge vključevati v kmetijsko politiko, s kakšnimi izzivi se spopada mlada prevzemnica kmetije in kaj nam lahko pokažejo hrvaške ter mednarodne izkušnje strokovnjakov za oljkarstvo? To so nekatera vprašanja, o katerih so govorili na okrogli mizi o razvoju slovenskega oljkarstva, ki jo je v Pretorski palači v Kopru organiziral Inštitut za oljkarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča Koper (ZRS Koper) v okviru prireditve Mlado oljčno olje, s katero med drugim obeležujemo tudi svetovni dan oljke (26. novembra).

»Že več kot desetletje se ob teh srečanjih vračamo k vprašanju, kakšne pogoje potrebuje slovensko oljkarstvo. Inštitut, občina in oljkarji opozarjamo, da majhnost in razdrobljenost naših oljčnikov, posebnosti pridelave ter vse izrazitejša podnebna tveganja zahtevajo premišljene, našim razmeram prilagojene rešitve. Znanje se razvija, izkušnje se kopičijo, predlogi so na mizi. Pri sistemski ureditvi pa se prepogosto zdi, da seme teh razprav ne pade na plodna tla,« je poudarila dr. Maja Podgornik, predstojnica Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper, ki je povezovala razpravo.

Razprave so se udeležili Janez Cigler Kralj, minister za kmetijstvo, Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Martina Veršnik, mlada prevzemnica kmetije Olea d’Istria, Sonja Jelača, poslovna svetovalka iz Monterossa, ter dr. Milena Bučar Miklavčič, mednarodna strokovnjakinja pri Mednarodnem svetu za oljke in Inštitutu za oljkarstvo ZRS Koper.

Udeležence sta uvodoma nagovorila prof. dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper, in Aleš Bržan, župan Mestne občine Koper (MOK). V ospredju srečanja je bil pomen sodelovanja med raziskovalnimi ustanovami, lokalno skupnostjo in državo pri ustvarjanju spodbudnejšega okolja za slovenske oljkarje. Pomemben korak v tej smeri predstavlja tudi vzpostavitev Kompetenčnega centra za oljkarstvo in druge mediteranske kulture na Plavjah, ki je nastal ob podpori Mestne občine Koper in takratnega Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

»Slovensko oljkarstvo je sicer majhno po obsegu, a izjemno pomembno za naš prostor, krajino, identiteto in prihodnost. Z novim Kompetenčnim centrom za oljkarstvo in druge mediteranske kulture smo naredili pomemben korak naprej. Zdaj pa moramo zagotoviti tudi pogoje, da bo ta infrastruktura dolgoročno služila znanosti, stroki in predvsem oljkarjem,« je izpostavil Prof. dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper, je poudaril:

»Oljkarji upravičeno pričakujejo konkretne ukrepe, ki bodo zaščitili njihovo delo, kakovost njihovega pridelka in dodano vrednost, ki jo ustvarjajo. Eden od pomembnih korakov v tej smeri je tudi sprejem Zakona o oljkarstvu. Upam, da se bo na tem področju končno premaknilo od pobud in razprav h konkretnim dejanjem,« je dejal Aleš Bržan, župan MOK.

Majhnost oljčnikov ne pomeni majhnega pomena oljkarstva

Za slovensko oljkarstvo so značilni majhni, razdrobljeni in pogosto terasirani oljčniki, ki omejujejo možnosti mehanizacije in intenzifikacije pridelave, zlasti v primerjavi z intenzivnimi in superintenzivnimi sistemi, ki se širijo v nekaterih večjih sredozemskih pridelovalkah.

Takšna struktura zahteva drugačen pristop k oblikovanju podpornih ukrepov. Majhni oljčniki namreč niso pomembni zgolj zaradi pridelave oljčnega olja, temveč tudi zaradi ohranjanja kulturne krajine, biotske raznovrstnosti, tradicionalnih teras in lokalne identitete.

Med ključnimi izhodišči razprave je bila zato potreba po razlikovanju med samooskrbno in tržno pridelavo ter oblikovanju ukrepov, ki bodo dostopni obema skupinama. Posebno pozornost so namenili tudi mladim prevzemnikom, ki se pri razvoju kmetij srečujejo z visokimi stroški, administrativnimi ovirami in zahtevnimi postopki pri pridobivanju finančnih podpor.

Od ovir do povezovanja

Pomemben del razprave je bil namenjen dostopnosti finančnih podpor, izboljšanju evidenc pridelave ter prilagajanju oljkarstva podnebnim spremembam. Poudarjeno je bilo, da je treba s podatki podkrepiti dejansko stanje, saj brez tega težko načrtujemo razvoj oljkarstva, manjši oljkarji pa zaradi zahtevnih pogojev in postopkov pogosto ne koristijo razpoložljivih podpor. Med ključnimi predlogi so bili zato poenostavitev postopkov, zmanjšanje birokracije in prilagoditev podpor manjšim pridelovalcem.
Eno osrednjih vprašanj srečanja je bilo, kako bolje povezati raziskovalno delo, javne strokovne službe, laboratorije, poskusne nasade in kmetijsko svetovanje po zgledu hmeljarstva. Poudarjena je bila potreba po bolj usklajenem delovanju in enotni vstopni točki, ki bi oljkarjem omogočila lažji dostop do informacij, strokovne pomoči in razvojnih rešitev. Z novo raziskovalno infrastrukturo, ki jo prinaša Kompetenčni center za oljkarstvo in druge mediteranske kulture na Plavjah, se dodatno krepijo možnosti za prenos znanstvenih spoznanj v prakso, pri čemer ostaja ključno vprašanje zagotavljanja stabilnega in dolgoročnega financiranja.

Janez Cigler Kralj, minister za kmetijstvo, je ob tem povedal: »Slovensko oljkarstvo vidim kot eno najbolj perspektivnih kmetijskih panog, ki kljub številnim izzivom izkazuje razvojni potencial in raste. Njegova prihodnost ni v velikih količinah, temveč v vrhunski kakovosti, po kateri je slovensko oljčno olje prepoznano doma in v tujini. Naša naloga je, da skupaj z oljkarji, stroko in stanovskimi organizacijami poiščemo rešitve za največje izzive panoge, od razdrobljenosti zemljišč in dostopa do kmetijskih površin do namakanja in zmanjševanja administrativnih bremen. Posebno pozornost moramo nameniti mladim prevzemnikom, saj brez njih ni prihodnosti slovenskega oljkarstva. Prepričan sem, da lahko z bolj ciljno usmerjenimi ukrepi, vlaganji v vodno infrastrukturo ter podporo kakovostni domači pridelavi okrepimo konkurenčnost sektorja in ohranimo pomembno vlogo oljkarstva pri razvoju slovenskega podeželja in kulturne krajine.«

V popoldanskem delu tudi ocenjevanje najboljših mladih oljčnih olj

Popoldanski del dogajanja se je ob 16. uri nadaljeval v gastronomskem laboratoriju KeBon pri Vinakoper, kjer je potekalo senzorično ocenjevanje mladih oljčnih olj po izboru gostincev, medijev in javnosti. Udeleženci so ocenjevali olja najuspešnejših pridelovalcev in med njimi izbirali najboljše mlado oljčno olje.

Dogodek je spremljala tudi kratka predstavitev mednarodnih trendov na področju kakovosti in pristnosti oljčnega olja.

Ocenjevanje je pomemben del prireditve Mlado oljčno olje, ki spodbuja prepoznavnost vrhunskih slovenskih oljčnih olj ter krepi vlogo gostincev, medijev in širše javnosti pri promociji njihove kakovosti. Pri tem so se povezali ZRS Koper, Zavod za mladino, kulturo in turizem (ZMKT) Koper in MOK. Zmagovalno mlado oljčno olje bodo razglasili 26. novembra 2026 na osrednji slovesnosti Festivala Mlado oljčno olje v Stičišču kultur Libertas v Kopru.