sl
Italiano
English
Umetna inteligenca (UI) vse bolj spreminja raziskovalno okolje ter odpira vprašanja etike, raziskovalne integritete, avtorstva in financiranja znanosti. O teh izzivih so razpravljali na okrogli mizi, ki je potekala 15. oktobra ob 11. uri v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani. Organiziralo jo je Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Koper v sodelovanju z Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).
Direktor ZRS Koper, prof. dr. Rado Pišot, je v uvodnem nagovoru poudaril, da je odgovorna raba UI hkrati tehnično, etično in institucionalno vprašanje. ZRS Koper se z njim ukvarja tudi v okviru Jadranskega laboratorija za digitalno humanistiko in inovativno raziskovanje kulturne dediščine (ALDHI) ter s povezovanjem raziskovalnih skupin.
Dr. Klemen Miklavič, namestnik direktorice ARIS, je opozoril, da bo UI vplivala tudi na financiranje raziskav. Obstoječe modele vrednotenja raziskovalnih dosežkov in dodeljevanja sredstev bo zato treba prilagoditi. ARIS se pri oblikovanju novih pristopov in metodologij povezuje z mednarodno skupnostjo raziskovalnih financerjev.
Odgovornost, preglednost in avtorstvo
Dr. Massimo Sbarbaro, vodja Jadranskega laboratorija za digitalno humanistiko in inovativno raziskovanje kulturne dediščine (ALDHI) na ZRS Koper, je poudaril, da bi morali pri uporabi generativne umetne inteligence v raziskovanju preseči nezaupanje in se osredotočiti na preglednost metod ter preverjanje rezultatov. Namesto zgolj izjave o uporabi UI se je zavzel za dokumentiranje uporabljenega sistema, njegove različice, namena uporabe in načina preverjanja rezultatov. Na primeru dela v laboratoriju ALDHI je pokazal, kako lahko UI pomaga pri iskanju informacij v obsežnih korpusih zgodovinskih virov, pri čemer branje, preverjanje in interpretacija ostajajo v rokah raziskovalca. Ob tem je izpostavil, da mora znanstvena odgovornost vedno ostati človeška in osebna.
Prof. dr. Marko Robnik Šikonja s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani je poudaril, da moramo ob uporabi UI postavljati zahtevnejša in kakovostnejša vprašanja. Raziskovalci morajo prevzeti odgovornost za svoje delo ter jasno navesti, kako in pri katerih nalogah so uporabili UI. Opozoril je tudi na hiperprodukcijo znanstvenih vsebin, ki zahteva premislek o načinih priprave in objavljanja člankov ter o obstoječih raziskovalnih metodologijah.
Dr. Maja Bogataj Jančič z Inštituta za intelektualno lastnino je izpostavila pomen jasnih institucionalnih smernic in razliko med javnim znanstvenim okoljem ter komercialnimi tehnološkimi podjetji. Pri znanstvenem avtorstvu mora osrednji ustvarjalni prispevek ostati človeški, uporaba UI pa pregledno razkrita. Poudarila je tudi potrebo po večji odgovornosti tehnoloških podjetij, ustrezni regulaciji in tesnejšem sodelovanju akademskih institucij. Slovenija ima na področju odprte znanosti dobre zakonske temelje, vendar ostaja izziv njihovo izvajanje v praksi.
Dr. Martin Žnidaršič z Instituta »Jožef Stefan« je odprl vprašanje soavtorstva in meja med človeškim prispevkom ter prispevkom UI. Opozoril je na prednost raziskovalcev, ki ta orodja že učinkovito uporabljajo, ter na nove izzive, ki jih prinašajo avtonomni agenti. Njihovi postopki so lahko kompleksni in zahtevni za spremljanje, zato postaja preglednost njihovega delovanja vse pomembnejša.
Dr. Matej Mertik z ZRS Koper in Alma Mater Europaea je opozoril na hitro spreminjanje tehnologije in potrebo po sprotnem usposabljanju raziskovalcev za etično uporabo UI. Posebej je izpostavil družboslovje in humanistiko, kjer se raziskovalci soočajo s specifičnimi izzivi. Jasne metodološke usmeritve in dokumentiranje uporabe UI so nujni za dosledno raziskovalno prakso.
Pot do skupnih smernic
Razprava je pokazala, da odgovorna uporaba UI zahteva preverjanje rezultatov, jasna pravila glede avtorstva in odgovornosti ter prilagajanje raziskovalnih metodologij.
Ob zaključku je dr. Sbarbaro spodbudil nadaljnje sodelovanje pri pripravi praktičnih in hitro preverljivih etičnih smernic. Srečanje in razprava se bosta kmalu nadaljevala na ZRS Koper v Kopru, kjer bodo udeleženci lahko nadgradili izmenjavo stališč in nadaljevali skupno iskanje usmeritev za odgovorno uporabo umetne inteligence v raziskovanju.
Dogodek je bil organiziran s podporo Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).
