sl
Italiano
English
Generalna skupščina Združenih narodov je 22. decembra 2015 razglasila 11. februar za Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti.
Namen mednarodnega dneva žensk in deklet v znanosti, ki ga letos obeležujemo desetič po vrsti, je ozaveščanje o enakosti spolov ter opolnomočenje žensk in deklet, ki se izobražujejo ali delajo v znanosti, posebej na področjih tehnologije, inženirstva in matematike. Ključno sporočilo je, da več žensk v znanosti pomeni boljšo znanost. Raznolikost v raziskovalnih skupnostih prinaša nove poglede, spodbuja boljša vprašanja in vodi do kakovostnejših rešitev, ki koristijo celotni družbi.
Po podatkih Statističnega urada RS za leto 2025 je bilo v Sloveniji več kot 6.700 doktoric znanosti. Delež žensk med tistimi, ki so v letu 2024 doktorirali, predstavlja 53 %. To je simbolno pomembno, saj doktorat predstavlja ključno vstopno točko v akademsko kariero.
Med zaposlenimi raziskovalci na področju raziskav in razvoja v Sloveniji ženske predstavljajo 37 %, kar je nekoliko nad povprečjem EU (35,5 %). Na ZRS Koper je zaposlenih 52 raziskovalk in 54 raziskovalcev, kar pomeni, da delež žensk znaša 49 %. Med raziskovalci z doktoratom je 32 raziskovalk, kar predstavlja približno 42 % vseh zaposlenih z doktoratom.
Dr. Saša Pišot, višja znanstvena sodelavka z Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper in članica Komisije za enake možnosti na področju znanosti, ki deluje v okviru Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) je ob tej priložnosti povedala:
“Čeprav v Sloveniji ženske danes predstavljajo rahlo večino med doktoranti_kami ter se je njihov delež med izrednimi in rednimi profesorji_icami v zadnjem desetletju opazno povečal, neenakosti vztrajajo. Ženske so v povprečju še vedno slabše plačane, redkeje vključene v mednarodno raziskovalno mobilnost in se pogosteje soočajo s strukturnimi ovirami, povezanimi s skrbstvenim delom ter institucionalnimi praksami. Tako imenovani »učinek puščajoče cevi« se sicer postopno zmanjšuje, vendar še zdaleč ni odpravljen.
Zato so sistemski ukrepi – kot so Načrti enakosti spolov, pravičnejši pogoji za raziskovalno mobilnost ter dosledno odpravljanje stereotipov in pristranskosti – ključnega pomena. Tudi na ZRS že od leta 2021 z ustanovitvijo Komisije za enake možnosti preko Načrta enakosti spolov na letni ravni izvajamo aktivnosti in izobraževanja, ki stremijo k ciljem enakih možnosti za vse zaposlene. Naj poudarim, vse te aktivnosti ne naslavljajo samo vprašanje pravičnosti in enakih možnosti, temveč gre za spodbujanje kakovosti znanosti same, saj so bolj enakopravna delovna okolja učinkovitejša, sprejemajo se boljše odločitve, ki ustvarjajo boljše delovne odnose.
K spremembam lahko prispevamo vsi, s tem da znanost odpremo talentom ne glede na spol ter z boljšimi pogoji spodbudimo več žensk k delu v laboratorijih, raziskovalnih skupinah in na vodilnih in vodstvenih mestih.“
Dr. Saša Pišot bo v luči pobud in aktivnosti Komisije za enake možnosti na MVZŠI 19. marca 2026, v Gledališču Koper, vodila pogovor o stanju enakih možnosti pri uresničevanju karier v znanosti. Gre za cikel dogodkov SPOZNAJ – Sproščeni POgovori o ZNAnosti, ki jih organizirata ZRS Koper in Gledališče Koper.
