21 Dec 2021

Znanost je tista, ki ji moramo zaupati in se ravnati po njenih navodilih

Medtem ko nova virusna mutacija omikrona razsaja po celotni Evropi, so se pri nas v nedeljo začeli Dnevi cepljenja in bodo trajali do četrtka. Vseslovensko akcijo, z namenom dviga precepljenosti, podpira zdravstvena stroka in z njo povezane dejavnosti, med temi pa k cepljenju pozivata tudi direktor Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper, prof. dr. Rado Pišot in dr. Dušan Deisinger, strokovni direktor Splošne bolnišnice Izola. Ker pa se ob pozivih k cepljenju v javnosti pojavlja vrsta perečih vprašanj glede učinkovitosti in varnosti cepiv, smo vprašanja glede tega naslovili na dr. Boruta Štruklja s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.

Kot sporočajo iz Ministrstva za zdravje so skupaj s stroko prepričani, da nas samo zadostna precepljenost lahko vrne v čim bolj normalno življenje. »Naj bodo dnevi cepljenja dnevi odločitve za prvi, drugi ali tretji odmerek cepljenja. S cepljenjem boste zaščitili sebe pred tveganjem za težji potek okužbe in hkrati boste zaščitili tudi svojo okolico, predvsem tiste, ki so vam blizu,« so sporočili.

V Splošni bolnišnici Izola so lani decembra, ko je na tržišče prispelo cepivo, precepili večino osebja in s tem odgovornim dejanjem uspešno zajezili širjenje koronavirusa znotraj bolnišnice. »Že tri mesece aktivno spodbujamo naše paciente k cepljenju na način, da jih ob informaciji, ki jo prejmejo pred obiskom v bolnišnico, bodisi zaradi posega ali ambulantne preiskave, obvestimo o možnih terminih za cepljenje v naših prostorih. Na ta način smo uspešno precepili kar precej populacije,« je povedal dr. Dušan Deisinger.

Prof. dr. Rado Pišot je izpostavil zaupanje v znanost, ki je načeto zaradi poplave znanstveno neutemeljenih in neverodostojnih informacij, pretežno na družbenih omrežjih. »Neznanje in nevednost pa vedno vodita v strah, ki lahko pri posameznikih sproži vrsto neracionalnih odločitev,« je poudaril. »Svet je priča temu, kako neverjetno hitro in v kako velikem obsegu se znanost lahko odzove na pereč problem kot je virus SARS CoV 2. Prav zato so znanstveniki po vsem svetu vse napore usmerili v en sam cilj – razviti varna in učinkovita cepiva, ki so eden ključnih znanstvenih dosežkov.« Doslej so rešila več življenj kot katerokoli drugo zdravilo. Po svetu so izkoreninila vrsto nevarnih, smrtonosnih bolezni kot so otroška paraliza, ošpice in črne koze. »Prepričan sem, da bomo tudi v premagovanju koronakrize uspešni le s pomočjo varnih in učinkovitih cepiv. V evoluciji obstoj in razvoj človeka ni nikoli temeljil na ignoranci, zato je znanost tista, ki ji moramo zaupati in se ravnati po njenih navodilih.«

Zato smo se o učinkovitosti in varnosti cepiv pozanimali tudi pri dr. Borutu Štruklju s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Zastavili smo mu nekaj aktualnih vprašanj:

Stroka v primeru, da so posamezniki polno cepljeni z mRNA cepivi ali z »mešano shemo« (Vaxzevria in mRNA cepivo) priporoča, naj bo razmik med osnovnim cepljenjem in poživitvenim odmerkom  pol leta. V primeru osnovnega cepljenja z vektorskim cepivom, pa je priporočljiv presledek med osnovnim in poživitvenim odmerkom vsaj dva meseca. Ali je mogoče trditi, da učinkovitost cepiv hitro upada in je zato moč pričakovati, da bomo v prihodnje pozvani na t.i. sezonsko cepljenje kot npr. pri gripi?

Z vidika učinkovitosti velja, da vektorska cepiva (Astra Zeneca, Janssen) pripomorejo k večjemu celičnemu imunskemu odzivu, mRNA cepiva (Moderna, Pfizer) pa k nastanku več protiteles. Torej, kombinacija vektorskih cepiv in kasneje mRNA (Pfizer, Moderna) kot poživitveni odmerek. Ker je Covid-19 popolnoma nova pandemija v svetu, se odločitve stroke spreminjajo, glede na stanje, spoznavanje in učenje. Tako je bilo priporočeno, daj bo od polnega cepljenja s cepivi mRNA ali s kombinacijo vektorskega cepiva in mRNA cepivi,  poživitveni odmerek priporočen po šestih mesecih, a sedaj vemo, da število protiteles pada nekoliko hitreje, zato svetujemo poživitveni odmerek s cepivom Pfizer ali Moderna že prej, nekako po četrtem do petem mesecu. Vseh odgovorov še nimamo, a mogoče se bo cepljenje proti SARS-CoV-2 virusu spremenilo v sezonsko cepljenje, kot se to dogaja pri gripi, lahko pa pričakujemo tudi režim cepljenja, ki je podoben cepljenju proti klopnemu meninkoencefalitisu, kjer imam dva odmerka v obdobju meseca dni, tretji, poživitveni odmerek je po približno letu dni, nato pa imamo tako imenovane vzdrževalne odmerke na tri do pet let.

Glede na število prebolevnikov (podatek za junij 2021 – cca. 380.000) in polno cepljenih (55,7%) prebivalcev RS bi lahko z gotovostjo trdili, da smo dosegli t.i. »čredno imunost«. Zakaj temu še vedno ni tako in zakaj ni mogoča vrnitev v normalno življenje, ki smo ga poznali pred COVID-19 in so nam ga dolgo obljubljali?

Koronavirusi so enovijačni RNA virusi, ki močno mutirajo. Z vsako mutacijo se virus izogne delu protiteles, ki jih je človeški imunski sistem naredil na osnovi cepiv, ki so bila izdelana proti prvemu, Wuhanskemu sevu. Z novimi mutacijami pa učinkovitost imunskega sistema  postopoma pojenjuje. Za prvi, Wuhanski tip SARS-CoV-2, je bila čredna imunost izračunana na približno 60 odstotkov. Zadnja poznana različica SARS-CoV-2 virusa pa kaže na kar 85-90 odstotno invazivnost, zato čredne imunosti še nismo dosegli, po drugi strani pa se tudi cepljeni ali preboleli lahko zaradi teh mutacij znova okužijo.

Varnost cepiv za nosečnice in otroke mlajše od 14. let je v javnosti pereče vprašanje. Kakšna cepiva se priporoča navedenima kategorijama? Prosim razložite zakaj bi se starši morali odločiti za cepljenje, kljub dejstvu, da otroci v večjem delu okužbo prebolevajo v blagi obliki in so lahko kljub cepljenju še vedno aktivni prenašalci.

Ko so se cepiva proti Covid-19 okužbi razvijala, so bile narejene obširne klinične študije, a ne na nosečnicah in otrocih. Sedaj vemo, da so cepiva za nosečnice varna in jih priporočamo, a naj mine vsaj 3 mesece od zanositve, saj se tedaj tvorijo organi pri plodu. Tudi s cepljenjem otrok smo začeli, pri čemer pediatri svetujejo cepljenje rizičnih skupin otrok od 5 do 11 let (astmatiki, otroci s srčno-žilnimi zapleti, predebeli otroci). Moram pa nekaj poudariti: neodgovorno je, da se ne cepijo starejši od 18 let in da breme cepljenja prenašajo na otroke! Velika večina otrok preboli Covid z milimi simptomi ali celo asimptomatsko, je pa res da je bilo doslej v Sloveniji obravnavnih 55 primerov resnih zapletov po okužbi s Covidom pri otrocih, mlajših od 11h let, ki so dobili večorganski vnetni sindrom, zato naj starši premislijo in se odločijo za cepljenje otrok, saj smo ta teden dobili posebne, otrokom prilagojene odmerke.

Ali se polno cepljenje (dva odmerka oziroma en odmerek s cepivom Janssen) in prebolevnost šteje enako, kot polno cepljenje in poživitveni odmerek?

Vsaka prebolevnost mora biti uradno zabeležena, kar se doseže s pozitivnim PCR testom, rezultat pa vpiše v register. Ena prebolevnost  je enaka enemu cepljenju, res pa je, da se administrativno zapis o prebolevnosti sedaj zmanjšuje na 9 mesecev, kar pomeni, da tudi, če smo preboleli Covid-19 in je bilo to uradno zabeleženo, se bomo morali po 9 mesecih ponovno cepiti (poživitveni odmerek).

Ali poživitveni odmerek lahko sproži poslabšanje osnovnih bolezni, kot so kronična vnetna stanja, avtoimune bolezni, itd?

Pri poživitvenem odmerku ne vemo natančno, koliko je še zaščitnih protitels v organizmu. Običajno jih je seveda še neka količina, ki lahko reagira z nastalim antigenom, ki se sprosti iz celic po poživitvenemu odmerku. Drugače povedano, mogoče bo prišlo do rahlega vnetnega procesa, zato lahko za nekaj dni po cepljenju s poživitvenim odmerkom pričakujemo rahlo poslabšanje vnetnih bolezni, a to hitro mine.

Dodaj odgovor