05 Okt 2021

Na konferenci »Otrok v gibanju« o posledicah epidemije

Včeraj se je v Portorožu začela 11. mednarodna znanstvena konferenca »Otrok v gibanju«, ki je tokrat posvečena premagovanju posledic ukrepov omejitve gibanja v času COVID-19. Poslanstvo mednarodne konference, ki jo pripravlja Inštitut za kineziološke raziskave pri Znanstveno raziskovalnem središču (ZRS) Koper v sodelovanju s številnimi domačimi in tujimi partnerji in bo trajala do srede, je skrb za različne vzvode, kako otrokom zagotoviti boljše življenje, kako prekiniti vse predolga obdobja gibalne neaktivnosti, kako zagotoviti kakovostno gibalno aktivnost, kam usmerjati intervencije in preventivne programe. Posebej se zbrani strokovnjaki posvečajo tudi pomenu prehrane, okolja, uporabi novih pristopov k diagnostiki, prepletanju kognitivnih in gibalnih zmožnosti in spodbud ter usmerjanju v šport.

Kot je izpostavil direktor ZRS Koper, dr. Rado Pišot, je bila generacija otrok in mladostnikov v zadnjih dveh letih najbolj prikrajšana, posledic na njihovem zdravju pa ne bo mogoče odpraviti čez noč: »Izzivi, ki jih imamo pred sabo, niso enostavni. Čas, ki ga živimo, je najbolj prizadel najmlajše in zato je prav, da smo se tokrat otroku in mladostniku posvetili s to tematiko.«

Po njegovih navedbah se kažejo porazni rezultati zaprtja države, zlasti glede zmanjšanja vključevanja v organizirane gibalne aktivnosti. V času zaprtja tako kar 85 odstotkov otrok ni bilo vključenih v nobeno obliko organizirane vadbe. Posledic takšnega stanja se ne zavedamo dovolj, meni dr. Rado Pišot. »Mislimo, da je pač to nekaj, kar se bo že jutri odpravilo. Če danes ne bomo aktivni, bomo pač jutri nadoknadili, a ne gre tako,« je opozoril.

Med vidnejšimi posledicami je direktor ZRS Koper navedel povečano debelost ob hkratnem upadu mišične mase, slabe gibalne kompetence in na splošno upad gibalne učinkovitosti. Hkrati se neizmerno povečujeta čas, ki ga otroci preživijo pred zaslonom, in količina sedenja. Sicer pa je direktor ZRS Koper zadovoljen nad odzivom, saj je večina od več kot 200 vabljenih predavateljev in več kot 300 (so)avtorjev znanstvenih prispevkov prišla v živo v Portorož. Poleg samih predavanj in delavnic gre namreč za pomembno izmenjavo izkušenj, ki se jih ne da pridobiti na daljavo, je dodal.

Dr. Jože Ruparčič, namestnik varuha človekovih pravic, častnega pokrovitelja letošnje konference, je poudaril, da je letošnja tematika v luči epidemije koronavirusne bolezni izjemno pomembna, saj ukrepi za zajezitev epidemije s seboj prinašajo tudi številne izzive. »Prav gibalna dejavnost otrok je dandanes, ob motilcih modernega časa kot so nezdrave prehranjevalne navade, prekomerna uporaba računalniških igric, socialnih omrežij, izjemnega pomena. Pomanjkanje te vodi v številna bolezenska stanja, kot so diabetes, debelost, visok holesterol, kardiovaskularne bolezni itd. Redna gibalna dejavnost otrok ni pomembna zgolj iz vidika krepitve zdravja in imunskega sistema, temveč vpliva na veliko drugih področij. Izkušnje, ki jih otrok pridobi z gibanjem od prvega leta življenja oblikujejo njegovo samopodobo, razvijajo socialne veščine in vplivajo na njegovo počutje. Z redno gibalno aktivnostjo si otroci krepijo fizično vzdržljivost in pridobivajo delovne navade, kar se odraža tudi na drugih področjih, na primer v šoli,« je v svojem nagovoru poudaril dr. Jože Ruparčič. 

Da šport mladim pripomore ne le k fizičnemu razvoju, pač pa vpliva tudi na socialni in duševni razvoj, se je strinjala tudi dr. Mojca Doupona, generalna direktorica Direktorata za šport. »Za mnoge posameznike je šport sredstvo za krepitev samopodobe,« je nagovorila zbrane v dvorani portoroškega Grand Hotela Bernardin in izpostavila pomebno vlogo izobraževalnih ustanov in družine pri ustvarjanju gibalne »pismenosti«, ki je po njenem mnenju »izhodišče za vseživljenjsko telesno gibalno dejavnost.«

Da so ukrepi za zajezitev širitve koronavirusne bolezni močno posegli v vsakdanje življenje otrok in mladostnikov, je v svojem nagovoru izpostavil tudi Bogdan Gabrovec, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije: »Raziskovalci Inštituta za Kineziološke raziskave ZRS Koper na tej konferenci ob svetovnem Tednu otroka v oktobru 2021, na podlagi bogatih izkušenj in dognanj, osvetljujete omenjeno problematiko v luči najnovejših spoznanj. Izbruh COVID-19 pandemije v letu 2020 in številni ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusne bolezni so močno posegli v vsakdanje življenje otrok in mladostnikov;  problem t.i. sedentarnega načina življenja se je še poglobil. Gibanje, ki je bilo do nedavnega svobodno, je v obdobju epidemioloških ukrepov postalo močno omejeno, nezaželeno ali celo prepovedano. Izdelane so natančne študije, da je v Sloveniji mnogo preveč otrok s prekomerno telesno težo. Časi, ki jih živimo zaradi številnih omejitev niso prijazni do nikogar, še posebej ne do otrok in mladostnikov.«

V imenu gostitelja, občine Piran, je zbrane pozdravil tudi piranski podžupan Karlo Radovac in poudaril pomen organizacije tovrstnih mednarodnih konferenc, ki okolju prinašajo dodano vrednost.

Predsednica organizacijskega odbora, dr. Saša Pišot, je v imenu organizatorjev pozdravila udeležence konference: »Želim vam uspešno delo, veliko kritičnih diskusij, predvsem pa novih povezav in skupnih projektov, ki se običajno rodijo med odmori na konferencah v živo. In prav to je velik uspeh organizacije tega kongresa, saj smo se po dolgem sušnem obdobju in konferenc online končno spet dobili skupaj.«

Otvoritev je popestrila skupina otrok iz Centra za komunikacijo, sluh in govor Portorož ter godalni trio Laurylin.

Danes in jutri tako potekajo številna izredno zanimiva predavanja različnih strokovnjakov in njihovega znanja ter izkušenj iz različnih koncev sveta. V sredo sledijo zanimive delavnice, kjer bodo predstavljene različne možnosti vadbe, tudi z uporabo »virtualne realnosti«. Posebej se bodo posvetili tudi mednarodni delavnici o pošodbah pri gibalni aktivnosti in športu, ki postajajo, pri vse manj učinkoviti in gibalno nekompetentni generaciji otrok in mladostnikov, vse bolj aktualna tema.

Dodaj odgovor