05 Jun 2020

2. HLAJEVI DNEVI

Znanstveno-raziskovalno središče Koper (ZRS Koper) je danes organiziral tiskovno konferenco v okviru strokovnega posveta »2. Hlajevi dnevi«. Pogovor je vodila predstojnica Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper in strokovna vodja javne službe s področja oljkarstva dr. Maja Podgornik. Oljkarstvo se mora nenehno prilagajati izzivom, ki jih narekujejo podnebne spremembe, vremensko pogojeni škodljivci in bolezni, nove tehnologije pridelave in predelave, razmere na kmetijskih trgih in evropska zakonodaja. Letošnje leto je za nadaljnji razvoj oljkarstva še posebej pomembno, saj se zdaj snujejo nove usmeritve za skupno kmetijsko politiko EU po letu 2020, ki bodo najverjetneje zaznamovane tudi z izkušnjami pridobljenimi v času epidemije nalezljive bolezni covid-19.

Letošnja neobičajna izjemna zimska suša, ko je od januarja do aprila zapadla trikrat manjša količina padavin kot v enakem obdobju lani, je marsikaterega oljkarja spodbudila, da bi v svojem nasadu vzpostavil namakalni sistem. Na tem področju se obetajo razpisi za nepovratna sredstva, a zaenkrat razpisni pogoji in časovnica še niso znani, je povedala Irena Vrhovnik, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. Namakalni sistemi so zagotovo pametna odločitev oljkarjev, saj so po letu 2003 suše zelo pogoste. Ravno zaradi velike suše se oljkarji bojijo, da je bila letos oploditev oljk slaba.

Veliko težavo za domače oljkarje predstavlja evropska zakonodaja, ki je Slovenijo uvrstila v cono B, namesto v cono C (južni del), ki bi jim omogočila uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Strokovnjaki si že dolgo prizadevajo za prekategorizacijo, a je dr. Ivan Žežlina, vodja oddelka za varstvo rastlin pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, glede te pesimističen, saj kot pravi, gre za evropski zakon, ki ga je zelo težko spremeniti. Za slovenske oljkarje to pomeni, da imajo letos na voljo enak izbor aktivnih snovi kot v Italiji, manjšal pa se bo izbor fitofarmacevtskih sredstev. V kratkem bo prišlo do umika Perfekthiona. »Ob tem je težava, da alternative zanj ni« poudarja Žežlina in dodaja: »Treba se bo naučiti delati s tem, kar imamo na razpolago, in uvajati nove alternativne pristope«. Vedno več oljkarjev bo tako moralo preiti na ekološki način pridelave.

Prepoved insekticidov pa bo vplivala tudi na škodljivce, kot je denimo oljčna muha. Letos se je zaradi mile zime oljkarji še posebej bojijo. Ob milih zimah mraz ne poskrbi za naravno selekcijo, letos pa je ta škodljivka predvidoma odložila veliko jajčec. Mednarodni priznani agronom Edi Družetić s Hrvaške je ob tem opozoril, da je oljčno muho potrebno spremljati po območjih, saj se stanje zelo razlikuje že v razmaku nekaj kilometrov.

Na nove podvige se pripravljajo tudi oljkarji, ki bodo letos z zmanjšanim naborom registriranih aktivnih snovi za zaščito oljk in že napovedanimi dolgotrajnimi vročinski valovi skušali pridelati kakovostno ekstra deviško oljčno olje. Ti morajo upoštevati zelo zahtevne specifikacije, če želijo pridobiti Zaščiteno označbo porekla (ZOP) za ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre. »Lani smo v svojih vrstah pridobili 35 ZOP-ovcev, kar predstavlja 85 promilov vseh oljkarjev s Sloveniji,« je poudaril predstavnik skupine proizvajalcev ekstra deviškega oljčnega olja slovenske Istre Elvin Klobas. Je pa kar 70 odstotkov ZOP-ovcev že usmerjenih v ekološko pridelavo.

Specifični pogoji veljajo tudi za goriške oljkarje. Predsednik Društva oljkarjev Brda Božidar Slivnjak je  med dejavniki, ki so vplivali na razvoj oljkarstva na Goriškem, izpostavil pravilni pristop, izobraževanje in sodelovanje – tako s slovensko Istro kot z Italijo. Na Goriškem oljkarstvo sicer še vedno predstavlja zgolj dopolnilno dejavnost, nasadi obsegajo le okoli 700 oljk. Tudi goriški pridelovalci si sicer želijo postati del ZOP-a, a je za to še prezgodaj, »morajo še dozoreti«, meni Slivnjak.

Kot je še izpostavil, je obdobje po epidemiji koronavirusa »odlična priložnost, da razmislimo o samozadostnosti, oljčno olje pa je ključni del mediteranske prehrane«. Vodja nacionalnega referenčnega Laboratorija za oljkarstvo ZRS Koper dr. Milena Bučar Miklavčič bi si ob tem želela, da bi delali na kakovosti oljčnega olja. »Cena oljčnega olja bo po zdravstveni krizi predvidoma padla. V Italiji so sicer med krizo zabeležili porast prodaje zaradi delanja zalog, a je šlo za cenovno olje,« je pojasnila Bučar Miklavčičeva. V pripravi so zato podpore za pridelavo kakovostnega olja. Ob tem se je vodja Laboratorija za oljkarstvo obregnila ob »nemogoče« razpisne pogoje za pridobitev zaščitene označbe porekla, ki so po njenem mnenju neprimerni za spodbuditev oljkarjev.

Veliko za pomoč in promocijo oljkarjev in oljčnega oljka ima v planu Mestna občina Koper (MOK). Kot je povedala podžupanja Olga Franca, je koprska občina z največ oljkarji in oljčnimi površinami v Sloveniji. Med aktivnosti, ki lahko pomagajo oljkarjem, je naštela izbor Županovega olja (od zmagovalca občina odkupi večje število steklenic in mu zagotovi obsežno promocijo), načrtujejo razširjene Dneve kmetijstva, festival namiznih oljk itd. Promocija oljčnega olja je namreč izredno pomembna, saj je »oljčno olje zdrava prehrana, ne le za naše telo, ampak predvsem za naše možgane«, je prepričana Franca. V MOK se zato zavzemajo, da bi steklenička kakovostnega oljčnega olja dobila svoje mesto na vsaki mizi po vseh restavracijah, lokalih in hotelih, sama pa si prizadeva tudi, da bi se krajevne skupnosti prijavile na razpis za izvajanje ukrepov odpravljanja zaraščenih zemljišč, ki bi jih lahko spremenili v oljčne nasade.

Pogovor je vodila predstojnica Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper in strokovna vodja javne službe s področja oljkarstva, dr. Maja Podgornik.

Posvet o oljkarstvu je bil predvajan tudi v živo. Ogled je možen na povezavi: https://www.facebook.com/regional.si/videos/855876721589721/

Dodaj odgovor