Program Sredozemlje in Slovenija bo namenjen nadaljevanju raziskav, povezanih s primorsko obmejnostjo, ki jo predstavlja prepletanje sredozemskih in srednjeevropskih družbenih in gospodarskih sistemov ter institucij, različnih ureditev in strukturnih značilnostih primorskih mest, družbenih in produkcijskih razmerij, pravnih sistemov ter druge razlike, ki so na eni strani vodile v vzajemno oplajanje kultur, a tudi v antagonizme in posledično socialne, medetnične in mednacionalne konflikte.
Analizirane bodo politične, socialne in demografske spremembe prostora mejne regije v ‘dolgem trajanju’ od antike do najnovejše zgodovine. Pri tem bo analizirana večplastna odvisnost prostora od vrste (gospodarskih, demografskih, socialnih idr.) politik in radikalnih političnih sprememb, ki jih je bil prostor deležen, vendar pa ta vprašanja ne bodo osvetljena le z vidika političnega in diplomatskega spreminjanja meja, pač pa tudi v gospodarskem, družbenem, etničnem in nasploh kulturno-civilizacijskem smislu.

Evidenčna številka ARRS: P6-0272

Obdobje: 1. 1. 2015 – 31. 12. 2019

Vodja: akad. dr. Jože Pirjevec, znanstveni svetnik

Projekt Jadranske socialne države. Socialne politike na transnacionalnem mejnem območju od sredine 19. do 21. stoletja gradi na sklopu vprašanj povezanih s socialno oskrbo in socialnimi pravicami, ki so osrednjega pomena za sodobne razprave v (in o) Evropi. Na ta vprašanja skuša odgovoriti s pomočjo analize lokalnih socialnih mobilizacij na heterogenem mejnem območju severnega Jadrana. Te rezultate projektna skupina dosega s preučevanjem podobnosti in razlik med državami, ki so oblikovale zgodovino regije (Habsburška monarhija, Kraljevina Italija v času fašizma, nacistična Nemčija, angloameriška vojaška uprava, socialistična Jugoslavija, hladno-vojna Italija in neodvisna Slovenija), medtem ko hkrati sledi kroženju idej, ljudi in praks. Poudarek na prekrivanju in občasni konkurenčnosti lokalnih struktur socialne varnosti nam omogoča preučevanje prepletanj med vključenostjo in izključenostjo, ki so dolgo zaznamovali evropske socialne politike. Po eni strani je trajna heterogenost mejnih območij vodila k agresivnejšim kampanjam posameznih nacionalnih držav za uvedbo svojih praks standardiziranja (in discipliniranja), v okviru katerih je odobritev ali zavrnitev zagotavljanja socialne pomoči predstavljala osrednji element. Po drugi strani pa je heterogenost mejnih območij omogočila posameznikom izpodbijanje kategorije nacionalne pripadnosti s preračunavanjem socialnih ugodnosti različnih državnih tvorb ali zanašanjem na alternativne oblike socialne pomoči.

Evidenčna številka ARRS: J6-1800

Obdobje: 1. 7. 2019 – 30. 6. 2022

Vodja: dr. Borut Klabjan, znanstveni svetnik

Nosilec projekta: ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije

Spletna stran projekta

Evidenčna številka ARRS: J5-9353

Obdobje: 1. 7. 2018 – 30. 6. 2021

Vodja: dr. Jure Ramšak, znanstveni sodelavec

Nosilec projekta: ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije

Spletna stran projekta

Evidenčna številka ARRS: J5-9356

Obdobje: 1. 7. 2018 – 30. 6. 2021

Vodja: akad. dr. Jože Pirjevec, znanstveni svetnik

Nosilec projekta: ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije

Projekt s historične perspektive analizira oblike političnega nasilja in raziskuje odnos med identiteto in ideologijo na območju severnega Jadrana, ki si ga danes delijo Slovenija, Italija in Hrvaška. Časovni okvir sega od začetka prve svetovne vojne v juliju 1914 do aprila 1941, ko je italijanska vojska vkorakala v sosednjo Jugoslavijo.

Projekt obravnava specifike in manj znane vidike antifašizma v nekdanji Julijski krajini ter njegovo vpetost v širši evropski prostor. Raziskava zajema obdobje od vzpona fašizma v Italiji (1919) do razdelitve Svobodnega tržaškega ozemlja med Italijo in Jugoslavijo (1954), vsebinsko pa je osredotočena na fenomen antifašizma, kakršen se je razvil v pogojih »obmejnega fašizma« (fascismo di confine), značilnega za to obmejno, multietnično regijo. Cilji projekta so: 1) analiza idejnih, socialnih in nacionalnih izhodišč antifašizma v nekdanji Julijski krajini; 2) raziskava antifašističnih skupin in gibanj različnih ideološko-političnih provenienc ter raznovrstnih praks njihovega delovanja; 3) raziskava interakcij med lokalnimi antifašističnimi skupinami, njihovih mednarodnih povezav, medsebojnih vplivov in idejnih transferjev; 4) raziskava ženske emancipacije skozi njihov antifašistični angažma; 5) analiza antifašistične simbolike ter govorice likovne umetnosti in književnosti; 6) raziskava oblikovanje kolektivnega spomina na antifašizem ob jugoslovansko-italijanski meji po drugi svetovni vojni. Poudarek projekta je na antifašističnih skupinah in posameznikih, za katere je bila značilna mednarodna vpetost, kar lahko najbolje zajamemo s pristopi transnacionalne in komparativne zgodovine. Z aplikacijo teh raziskovalnih pristopov bo projekt zapolnil metodološke in vsebinske vrzeli v raziskavah zgodovine obmejnega prostora, hkrati pa se bodo sodelujoči raziskovalci še aktivneje vključili v mednarodno zgodovinopisje, ki v zadnjih letih izkazuje povečano zanimanje za raziskovanje antifašizma in poudarja pomen raziskav političnih, socialnih in kulturnih značilnosti antifašizma v različnih, a med seboj povezanih evropskih okoljih.

Spletna stran projekta

Evidenčna številka ARRS: J6-9387

Obdobje: 01. 07. 2018 – 30. 06. 2021

Vodja: Dr. Matej Klemenčič

Nosilec projekta: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za zgodovinske študije

Projekt s historične perspektive analizira oblike političnega nasilja in raziskuje odnos med identiteto in ideologijo na območju severnega Jadrana, ki si ga danes delijo Slovenija, Italija in Hrvaška. Časovni okvir sega od začetka prve svetovne vojne v juliju 1914 do aprila 1941, ko je italijanska vojska vkorakala v sosednjo Jugoslavijo.

Velika vojna in razpad habsburškega cesarstva sta severni Jadran spremenila v “razbito območje” (Bartov, Weitz), kjer je zaradi dvoumnosti nastalega položaja prišlo do oblikovanja teritorija brez točno določene državne oblasti. Avstrijsko primorje je nadomestila italijanska Julijska krajina, vendar ta “sortie de guerre” (kot pravi Prost na primeru Francije) ni bila linearna. Prehod, za katerega so bile značilne izrazite politične, gospodarske, vojaške in kulturne nestabilnosti “srca in uma” (Horne), je trajal več let in je postal laboratorij za nove oblike vojaškega in paravojaškega nasilja (fašistične milice). To se je dogajalo v vakuumu, ki je nastal po razpadu habsburške monarhije, hkrati pa je nasilje služilo kot dopolnilo k novi državni oblasti in njeni legitimaciji. Valovi državnega nasilja so se pojavljali v različnih oblikah, med letoma 1920 in 1930 je prišlo do vzpona boja proti nasilju, ki je temeljil na terorističnem delovanju. Vprašanje, kako je lahko kljub negotovim in sovražnim političnim razmeram prišlo do stikov med različnimi družbami, je za zgodovino severno-jadranske regije in Evrope na splošno izjemnega pomena.

Veliko pomembnih študij je že prispevalo k intenzivni zgodovinski analizi tega območja, kljub temu se v njih kaže odsotnost uporabe transnacionalne perspektive. Da bi se temu izognili, nameravamo pri obravnavi celotnega območja, ne glede na današnje politične in administrativne razmejitve, uporabiti interdisciplinarne in primerjalne pristope. Prepričani smo, da je tak pristop v zgodovinopisju analiziranega območja edini način za preseganje ekskluzivističnih (nacionalnih) interpretacij.

Evidenčna številka ARRS: J6-7152

Obdobje: 1. 1. 2016 – 31. 12. 2018

Vodja: dr. Borut Klabjan, višji znanstveni sodelavec

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za zgodovinske študije

Projekt je namenjen ponovnemu premisleku o jugoslovanskem sistemu socialističnega samoupravljanja v mednarodni in transnacionalni perspektivi. V obdobju po sporu z Informbirojem je jugoslovanski sistem soočil različne akterje in tradicije evropske levičarske misli: na eni strani so ga zahodni levičarski krogi dojemali kot laboratorij demokratičnega socializma, na drugi pa je za vzhodnoevropske politike in intelektualce predstavljal model upora sovjetski hegemoniji. Analiza procesa nastanka in razvoja jugoslovanskega sistema samoupravljanja ponuja priložnost vpogleda v transnacionalno teoretsko-konceptualno in politično interakcijo, ki je v času hladne vojne prestopala meje med Vzhodom in Zahodom in odprla vprašanja združevanja načel liberalne demokracije in marksizma-leninizma, hkrati pa je razkrila tudi demokratične deficite enopartijskega sistema v Jugoslaviji.

Obravnava teoretske in politične interakcije, ki je prišla do izraza v okviru jugoslovanskega socialističnega eksperimenta, bo razdeljena na tri med seboj prepletene sklope:

1) Laboratorij politične inovacije: izvori, konstrukcija in mednarodni vplivi samoupravnega socializma;

2) Odpiranje različnih poti v socializem: Jugoslavija in mednarodno delavsko gibanje;

3) Jugoslavija kot prostor mednarodnega intelektualnega srečevanja: kritike institucionalnega in perspektive demokratičnega socializma.

Raziskava se bo oprla na izvirno arhivsko gradivo iz arhivov nekdanjih jugoslovanskih republik, Nemčije, Švedske, Norveške, Velike Britanije, Italije, Rusije idr. Vključevala bo metode transnacionalne zgodovine idej in diplomatske zgodovine. Medtem ko se bo analizi vloge nedržavnih faktorjev v procesu razvijanja jugoslovanskega socialističnega eksperimenta približala z uporabo transnacionalnih zgodovinopisnih pristopov, bodo vloga držav in oblasti ter razmerja moči obravnavana z metodami diplomatske zgodovine.

Temeljni cilj projekta je predstaviti posledice medsebojnih prenosov in vplivov politične misli in prakse, ki jo je na mednarodni ravni sprožil jugoslovanski samoupravni eksperiment, ter odgovoriti na vprašanje, kako je ta prispeval k teoriji demokratičnega socializma, pravičnejše svetovne ekonomske ureditve, ohranjanja miru in drugih še danes aktualnih izzivov.

Evidenčna številka ARRS: N6-0039

Obdobje: 1. 7. 2015 – 31. 8. 2018

Vodja: akad. dr. Jože Pirjevec, znanstveni svetnik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za zgodovinske študije

Evidenčna številka ARRS: Z7-7006

Obdobje: 01. 01. 2016 – 31. 12. 2017

Vodja: dr. Gašper Mithans, znanstveni sodelavec

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za zgodovinske študije

V Kraljevini SHS/Jugoslaviji se srečajo religije ter pravne ureditve različnih ozadij in tradicij. Kot ključni nosilec »starega reda« je Rimskokatoliška cerkev (RKC) v slovenskem delu Jugoslavije vzdrževala svoj dominanten položaj, ki pa je bil soočen z multikonfesionalnostjo nove države. Zaradi splošnega konservatizma in gospodarske zaostalosti kraljevine je bil proces modernizacije v novem državnem okvirju upočasnjen. Na ta proces so se različne skupine znotraj slovenske RKC odzivale različno, kar je razbilo njeno politično enotnost. Da bi te posebnosti lahko analizirati in priskrbeli raziskave, ki bodo primerljive s študijami o stanju v drugih regijah Evrope, je potrebno primerjati odnose med različnimi verskimi skupnosti v tem prostoru ter zgodovinske kontekste različnih evropskih regij.
Projekt je razdeljen na tri tematske sklope:
V prvem sklopu se bo na raziskalo mehanizme in relacije moči med glavnimi akterji na religioznem polju na Slovenskem v času med svetovnima vojnama. V tem oziru projekt izhaja iz  problematizacijo Bourdieujeve konceptualizacije religioznega polja (simbolna dimenzija).
Drugi sklop bo dopolnil predhodne ugotovitve s študijo neposrednih in posrednih interakcij med laiki in »religioznimi specialisti« na primeru večinske verske skupnosti (katolikov). Pri tej analizi je poudarek na družbenih odnosih in vsakdanjih religioznih praksah (družbena dimenzija). Oba teoretsko zasnovana sklopa bosta priskrbela teoretskokonceptualni okvir za zadnji sklop.
V okviru študije primera verskega konvertitstva in medverskih odnosov na Slovenskem v obdobju med svetovnima vojnama se bo raziskalo fenomen verskega konvertitstva, pri čemer se bo sledilo novejšemu trendu v zgodovini in antropologiji, ki poudarja mnoštvo družbenih identitet. Z raziskavami kulturnih transferjev verskih prestopov lahko razkrijemo pomembne vidike transformacij, kontinuitet in transmisij v večkulturni družbi.
Temeljni cilji raziskave so:
– izdelava teoretskokonceptualnega okvirja za analizo »strategij« in »taktik« na religioznem polju;
– delovna definicija termina laik v ožjem in širšem pomenu;
– prepoznava in definiranje različnih tipov verskega konvertitstva;
– analiza izbranih »konvertitov« ter odzivov verskih skupnosti na prestope.
Z upoštevanjem nacionalnega (slovenskega) in širše regionalnega (Jugovzhodna Evropa) zgodovinskega konteksta se bo modificiralo ter kritično reflektiralo neustrezno rabo »zahodnih« konceptov. Tako se bo opravilo prve pertinentne raziskave konvertitstva v tem prostoru.
Z zgodovinskoantropološkim znanstvenim aparatom se bo opravilo arhivsko raziskavo (Nadškofijski arhiv Ljubljana, Nadškofijski arhiv Maribor, Arhiv Republike Slovenije, Zgodovinski arhiv Celje, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zgodovinski arhiv Ptuj, Archivio diocesano di Trieste, Arhiv Srbske pravoslavne cerkvene občine Ljubljana idr.), krajše terensko delo namenjeno zbiranju gradiva ter diskurzivno analizo izbranih tekstov. Obravnavalo se bo tudi naracije skozi (avto)biografske vire, določene osebne zapuščine, časopise in vizualni material. Ker raziskave konvertitstva v precejšnji meri temeljijo na t.i. ego-dokumentih, se bo tem namenilo posebno metodološko obravnavo. Fokus pri vseh analizah virov bo na njihovem kritičnem branju z upoštevanjem režimov zgodovinskosti.

Evidenčna številka ARRS: J6-6833

Obdobje: 1. 7. 2014 – 30. 6. 2017

Vodja: dr. Borut Klabjan, višji znanstveni sodelavec

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za zgodovinske študije

Preučevano območje krajev spomina bo prostor slovensko-italijanske meje, na katerem so, za razliko od drugih evropskih regij, vprašanja politike in spomina zanemarjena. Projekt bo skušal združiti orodja raznorodnih disciplin, s katerimi bi se rad približal odgovorom na vprašanja o razumevanju kulture spomina, komemoracije in politike spomina. Kako se prepletajo, oblikujejo in prekrivajo na obmejnih območjih?

Od začetka dvajsetega stoletja dalje je bila obmejna regija podvržena rednim spremembam meja in državnih sistemov. Kako so zaradi različnih sovražnih ali ohlapnih političnih razmer sodelovale različne družbe, je vprašanje, ki ima za zgodovino regije velik pomen. Hkrati gre za vprašanje evropske in globalne zgodovine: na tem območju so bile začrtane močne simbolne meje, ki so vplivale na oblikovanje mentalnega zemljevida Evrope: Zahod proti Vzhodu, latinski proti slovanskemu svetu, Evropa proti Orientu, antifašizem proti fašizmu, demokracija proti komunizmu. Prav to definira slovensko-italijansko mejo za idealno regijo za študijo primera, ki ima velik evropski pomen.

K zgodovinski analizi območja so prispevala številna pomembna dela, pri čemer velja opomniti, da je bil le redko upoštevan transnacionalni vidik. Zato načrtujemo uporabo interdisciplinarnih in primerjalnih pristopov za študij regije kot celote, ne glede na njeno današnjo politično in administrativno delitev. Verjamemo, da je to edini način za preseganje izključujočih (nacionalnih) interpretacij.

Za izvedbo tega pristopa predlagamo naslednje med seboj povezane študije primerov:

• Imperialni kraji spomina, ki so nastali pred 1. svetovno vojno (npr. spomeniki habsburškim vladarjem in spomeniki, povezani z vladajočo dinastijo);
• Kraji spomina prve svetovne vojne, ki so bili postavljeni v dvajsetih in tridesetih letih. (npr. spominski parki v Gorici in Trstu, kostnice v Sredipolju in Kobaridu);
• Tržaški Narodni dom kot kraj spomina;
• Sakralna umetnost lokalnih cerkva kot kraj spomina;
• Kraji spomina druge svetovne vojne (npr. spomeniki partizanskemu gibanju, koncentracijsko taborišče Rižarna in druga taborišča na omenjenem ozemlju, denimo Gonars in Visco);
• Bazovica kot kraj razdeljenega spomina;
• Kraji spomina “obmejnega potrošništva” (npr. Ponterosso v Trstu);
• Kraji spomina obmejnega sodelovanja (npr. iniciativa za odprto mejo kot kraj spomina na najbolj odprto mejo razdeljene Evrope);
• Regionalni muzeji kot kraji javnega spomina (npr.  Museo della civiltà Istriana, fiumana e dalmata in Museo del Risorgimento v Trstu, regionalna muzeja v Kopru in Novi Gorici itd.).

V svojih analizah bomo uporabili že objavljeno in še neobjavljeno gradivo. Še več, metodologija top-down in bottom-up bo uporabljena za analizo arhivskih dokumentov državnih oblasti (državni arhiv v Rimu, Ljubljani, na Dunaju ter lokalni arhivi v Kopru, Trstu in Gorici) in medijev. Pozornost bo namenjena tudi ustni zgodovini in antropološkim metodam.

Raziskovalna skupina je sestavljena iz uveljavljenih profesorjev, izkušenih raziskovalcev (4-10 let po doktoratu) in štirih mladih raziskovalcev. Je interdisciplinarna in interinstitucionalna.

Oblikovan bo tudi mednarodni svetovalni odbor, ki ga bodo sestavljali Nancy Wingfield, Sabine Rutar, Vanni D’Alessio in Katia Pizzi.

Diseminacijska strategija vključuje merila, ki bodo poskrbela za objavo izsledkov projekta v ustreznih raziskovalnih razpravah – v obliki knjige in/ali člankov v slovenskih in tujih strokovnih publikacijah, na gostujočih predavanjih in konferencah. Za širitev projekta v ne-akademsko skupnosti načrtujemo spletno stran in oblikovanje ter predvajanje radijskih oddaj.

Rezultati se bodo zrcalili tudi v učnem procesu na univerzitetni ravni, pa tudi kot delavnice za srednješolske učitelje.

Evidenčna številka ARRS: J6-6832

Obdobje: 1. 7. 2014 – 30. 6. 2017

Vodja: akad. dr. Jože Pirjevec, znanstveni svetnik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za zgodovinske študije

Namen projekta je sistematična analiza in historična rekonstrukcija delovanja slovenskih diplomatov in drugih zunanjepolitičnih akterjev v kontekstu razkrajanja avtoritarnega sistema in jugoslovanske federacije ter velikih sprememb v mednarodni politiki v obdobju 1980–1992. Čeprav gre za prelomno obdobje razpadanja Jugoslavije in osamosvajanja Slovenije, so bili, v nasprotju z notranjepolitičnimi in obrambnimi aspekti, zunanjepolitični vidiki nastajanja nove države doslej raziskani le na splošni, pregledni ravni. Projekt se umešča v kontekst preučevanja diplomatske zgodovine, ki se šele v zadnjih letih konstituira kot samostojna smer znotraj slovenskega zgodovinopisja. Hkrati pomeni nadaljevanje sistematične raziskave sodobne slovenske diplomatske zgodovine v okviru projekta Slovenci v jugoslovanski diplomaciji in v zunanjepolitičnem delovanju 1941–1980, ki ga od leta 2011 izvajamo na UP ZRS v Kopru. Čeprav je bilo naslednje obdobje od 1980 do 1992 prelomno, so dosedanje znanstvene raziskave zunanjepolitičnih vidikov osamosvajanja Slovenije omejene le na glavne diplomatske poteze slovenskega vodstva v letu 1991, medtem ko so republiške zunanjepolitične pobude v osemdesetih letih skoraj povsem spregledane. Poleg tega je v sicer številnih tujih znanstvenih delih, ki obravnavajo odnos zunanjih sil do razdružitve Jugoslavije, dogajanje v Sloveniji v senci vojn na Hrvaškem in v BiH ter največkrat obravnavano obrobno ali kot predmet posameznih razprav.

Vsebinsko je projekt razdeljen na tri med seboj povezane sklope:

1. Republiška zunanjepolitična pobuda v osemdesetih letih;
2. Oblikovanje zunanje politike samostojne države;
3. Odnos velikih sil do Jugoslavije in njene razdružitve.

Raziskava bo temeljila na kritični analizi in interpretaciji zgodovinskih virov in relevantne literature, njen izvirni del pa se bo opiral predvsem na arhivske in ustne vire, z zbiranjem katerih imajo sodelujoči raziskovalci že veliko izkušenj iz dosedanjega projekta. V zvezi z razpadanjem Jugoslavije in osamosvajanjem Slovenije sta projektni vodja in projektni partner že objavila temeljni referenčni deli (J. Pirjevec, Le guerre jugoslave 1991–1999, 2001; B. Repe, Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije, 2002), ki na pregledni ravni obravnavata tudi nekatere zunanjepolitične aspekte tega procesa. Projektna skupina se bo zato osredotočila na manj znana ozadja oblikovanja diplomatske mreže nove države, dvojno funkcijo Slovencev v jugoslovanskem diplomatskem korpusu, odnose z drugimi jugoslovanskimi republikami, vlogo srednjeevropskih držav v prizadevanjih za mednarodno priznanje Slovenije idr. Republiške zunanjepolitične pobude v osemdesetih letih in diplomatski vidiki osamosvajanja Slovenije bodo rekonstruirani na podlagi domačih in tujih arhivskih virov ter ustnih pričevanj, raziskava odnosa velikih sil do Jugoslavije in njene razdružitve pa se bo pretežno opirala na dostopne vire v tujini (Washington, Pariz, Berlin idr.), ki so jih projektni sodelavci v precejšnji meri že evidentirali, dopolnila pa jih bodo tudi ustna pričevanja. Projektne aktivnosti bodo trdno izhodišče za vključitev sodelujočih raziskovalcev v širšo razpravo o zunanjepolitičnih vidikih razpadanja Jugoslavije in posledično za večjo prepoznavnost in primerljivost slovenske historiografije.

Evidenčna številka ARRS: J5-5551

Obdobje: 1. 8. 2013 – 31. 7. 2016

Vodja: dr. Egon Pelikan, znanstveni svetnik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za zgodovinske študije

Raziskovalni projekt »Obmejni fašizem« – Socialna in kulturna zgodovina« se bo usmeril v malo raziskovano področje – v kulturno in socialno zgodovino fašizma v Julijski krajini. Analiziral bo prakse, ki so zaznamovale področje novih provinc in so z ideološko markacijo oblikovale obmejni prostor v družbenem, kulturnem, urbanem, arhitekturnem, krajinskem, infrastrukturnem smislu.

V Julijski krajini sta v času med obema vojnama ideologija in posledično politična praksa fašizma »mutirali« v posebno obliko, v t. i. »obmejni fašizem« ((»fascismo di confine«).
Posebnost fašizma v »novo priključenih provincah« (t. i. »provincie nuove«) definira nekakšna »dvojna usmeritev«, saj je tu prepoznaval dva sočasna nasprotnika: v podobi slovanskih/slovenskih in hrvaških( nacionalnih nasprotnikov.

Pred režim se je z realnostjo na novo priključenih avstro-ogrskih dežel postavljalo vprašanje, kakšna naj bo celotna podoba »novih provinc«, ki jih je bilo po politični (formalni) priključitvi zdaj potrebno »vključiti« ne le v državni okvir, temveč tudi v novo ideološko realnost fašizma: kulturno, socialno, krajinsko, arhitekturno, infrastrukturno, gospodarsko itn.

Režim je zato (glede na druge dele države) deloval na politični ravni posebej izostreno na ideološki pa specifično, v dveh smereh – »navzven« (uradno).

To je vodilo v poudarjen ideološki nastop fašizma v Julijski krajini, ki je postala »izložbeno okno« ideoloških prvin režima – za »tujerodce« na eni in za mednarodno javnost na drugi. Še bolj kakor drugje v Italiji je režim zato v Julijski krajini nastopal (na eni strani v »lepi podobi«.

Področja raziskav so naslednja:

1. Vloga državnih ustanov
2. Vloga represivnega
3. Ideologizacija družabnih dogodkov
4. Imagologija – podoba »drugega«
5. Markacija okolja s fašistično ideologijo in ideološka govorica v urbanem okolju
6. »Romanizacija« Cerkve v Julijski krajini;
7. Prodor ideologije v področje zasebnega
8. Študije spolov

Interdisciplinarna metodologija vključuje analizo diskurzivnih praks, imagologijo, ikonografijo, onomastiko, zbiranje in analizo ustnih pričevanj, kakor tudi  klasično metodologijo dela z arhivskimi viri. Raziskava učinkov ideologije in politike v prostoru bo, ob upoštevanju slovenske, italijanske ter druge tuje literature, vodila v večplastno predstavitev »podobe Julijske krajine« v času fašizma.

Merlin CV – Multisensorial Experiences Linked to Castles and Villas for Excellence in Tourism in Crossborder Region

Interreg V-A Italija-Slovenija 2014-2020

Trajanje projekta: 1. 1. 2019 – 31. 12. 2021

Nosilec projekta na ZRS Koper: dr. Dragica Čeč

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za zgodovinske študije

Partnerske organizacije:

• Universita Ca’Foscari di Venezia (Italija),
• Turistično gostinska zbornica Slovenije,
• Commune di Salzano (Italija),
• ARIES Trieste (Italija),
• Comunita’ Collinare del Friuli (Italija),
• Občina Pivka (Slovenija,
• Občina Tolmin (Slovenija).

Burnt in memories

Program: Evropa za državljane (sklop: Evropski spomin)

Trajanje projekta: 1. 8. 2015 – 31. 1. 2017

Nosilec projekta: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče

Vodja projekta na ZRS Koper: dr. Gašper Mithans, znanstveni sodelavec

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za zgodovinske študije

Mednarodni projekt Burnt in memories, ki ga sofinancira Evropska komisija, inovativno pristopa k skoraj prezrti tematiki požigov vasi v Julijski krajini, v sicer v zadnjem času precej nasičenih izvajanjih o 2. svetovni vojni. V raznolikem partnerstvu iz Italije (Associazione Quarantasettezeroquattro, Občina Dolina, Kinoatelje), Hrvaške (Istarsko povijesno društvo, Udruga »Žejane«) in Slovenije (Kulturno izobraževalno društvo Pina, UP ZRS), ki ga vodi UP ZRS, je fokus na družbeno angažiranih aktivnostih, stiku z lokalnim in čezmejnim okoljem ter medgeneracijskemu dialogu. V izbranih »požganih vaseh« se bo o uničenju domov, preživetju in povojni obnovi postavila potujoča fotografska razstava (vodja: Istarsko povijesno društvo), posnel krajši dokumentarni film (vodja: Kinoatelje), da bi ti dogodki ne prešli v pozabo, pa se bo postavilo tudi obeležja (vodja: Associazione Quarantasettezeroquattro). Sodelavci Inštituta za zgodovinske študije UP ZRS bodo z organizacijo usposabljanja iz ustne zgodovine ter okrogle mize v obliki webinarja nagovorili študente in raziskovalce ter druge zainteresirane v sodelujočih državah in v »virtualnem svetu«.