PREDSTAVITEV

Pred devetnajstimi stoletji je grški zgodovinar Pavzanij verjetno prvič omenil istrsko oljčno olje. Kasneje je oljke tega prostora opisal Carlo Hugues v delu Elaiografia Istriana, z njimi pa sta se resneje začela ukvarjati začetnika novodobnega oljkarstva – prof. dr. France Adamič in dr. Stanko Kovačič. Izoblikovanje znamke oljčnega olja je bil prvi raziskovalni projekt Znanstveno-raziskovalnega središča. Vse do danes se je delo nadaljevalo v okviru strokovnih nalog, temeljnih, aplikativnih in številnih evropskih projektov s področja morfologije, genetike, varstva oljke in kemijske karakterizacije oljčnega olja. Inštitut za oljkarstvo bo zato skušal ohraniti tradicijo in umeščenost oljke v ta prostor in ju nadgraditi z raziskovanjem v polju agronomije, kemije in živilstva.

dr. Maja Podgornik, znanstvena sodelavka

Kdo smo

Inštitut za oljkarstvo pri ZRS Koper je nastal kot rezultat mnogoterih teženj po združenem delovanju in zastopanju raziskovalnega in strokovnega dela na področju oljkarstva z namenom dobrega prenosa znanja iz raziskovalne sfere do uporabnikov. Razvojno-raziskovalno delo Inštitut za oljkarstvo je od leta 1995 pa do leta 2016 temeljilo predvsem na projektnem delu. Temelje trajnostnega razvoja oljkarske panoge in s tem tudi Inštitut za oljkarstvo je leta 2016 omogočila Vlada RS s sprejetjem sklepa o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Znanstveno-raziskovalno središče Koper, v katerem je novonastalemu zavodu zaupala, da v okviru registriranih dejavnosti opravlja naloge javne službe na področju sredozemskega kmetijstva s poudarkom na oljkarstvu. V okviru javne službe strokovnih nalog bo inštitut v obdobju do 31. decembra 2024 opravljal vlogo nacionalnega koordinatorja za oljkarstvo.

V sklopu inštituta ima pomembno vlogo Laboratorij Inštituta za oljkarstvo, ki ga vodi Milena Bučar-Miklavčič. Laboratorij nudi raziskovalno podporo nacionalnim in mednarodnim projektom. Spodbuja znanstveno sodelovanje in sodelovanje med različnimi interesnimi skupinami, vzdržuje bazo podatkov o slovenskih oljčnih oljih od leta 1994, stalno izobražuje kader ter nadgrajuje analitsko opremo.

Poslanstvo

Inštitut se pri svojem razvojno-raziskovalnem delu posveča predvsem terenskim potrebam ter tematikam oljkarstva in sredozemskega kmetijstva. Znanstveno odličnost krepi na področju kakovosti in varnosti živil, agrotehnologije ter varstva okolja. Skrbi za prenos znanja pridelovalcem in predelovalcem, živilski industriji, malim in srednjim podjetjem, študentom, lokalni skupnosti, pa tudi nacionalnim in mednarodnim organizacijam ter javnim agencijam in organom, ki se ukvarjajo z oljkarstvom, meroslovjem, varovanjem zdravja, kakovostjo živil in kmetijstvom. S tem pomembno prispeva tudi k družbenemu in gospodarskemu razvoju kmetijstva v Sloveniji.

 

Predstojnica: dr. Maja Podgornik, znanstvena sodelavka

E-naslov: info.izo@zrs-kp.si
Tel.: +386 5 663 77 74

sodelavci

Inštitut za oljkarstvo

dr. Podgornik Maja

znanstvena sodelavka
predstojnica inštituta
Phone: +386 5 663 77 74
Inštitut za oljkarstvo

Bučar Miklavčič Milena

višja asistentka
namestnica predstojnice
Phone: +386 5 611 79 36
Inštitut za oljkarstvo

dr. Bešter Erika

asistentka z doktoratom
Phone: +386 5 611 79 34
Inštitut za oljkarstvo

dr. Butinar Bojan

znanstveni sodelavec
Phone: +386 5 611 79 34
Inštitut za oljkarstvo

Fantinič Jakob

samostojni strokovni delavec VII/1
Phone: +386 5 663 77 75
Inštitut za oljkarstvo

Fičur Katja

samostojna strokovna delavka VII/1
Phone: +386 5 611 79 31
Inštitut za oljkarstvo

dr. Valenčič Vasilij

znanstveni sodelavec
Phone: +386 5 663 77 00
Inštitut za oljkarstvo

Volk Saša

samostojna strokovna delavka VII/2
Phone: +386 5 611 79 31

RAZISKOVALNI PROJEKTI V TEKU

Možnosti uporabe ostankov proizvodnje v oljkarstvu (V4-1621)

Evidenčna številka ARRS: V4-1621

Obdobje: 1. 10. 2016 – 30. 09. 2019

Vodja: dr. Bojan Butinar, znanstveni sodelavec

Sodelujoči inštitut ZRS KoperInštitut za oljkarstvo

V Sloveniji je po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zasajeno 2000 ha oljčnikov, v register kmetijskih gospodarstev je vpisano 2000 oljkarjev in registriranih je 39 oljarn. Poleg večanja površin, števila registriranih pridelovalcev in predelovalcev se je v zadnjih letih močno spremenila tehnologija predelave in s tem tudi količina in sestava ostankov predelave, zato je v skladu z načrtovano strategijo oljkarstva nastala zelo velika potreba po celovitem pristopu k reševanju ostankov predelave oljk v oljkarstvu, ki bo upoštevala tehnološke in zakonodajne spremembe na tem področju. Slovenski oljkarji in oljarji se srečujejo z velikimi problemi nadaljnje uporabe ostankov proizvodnje. Slovenska zakonodaja uvršča ostanke pri predelavi oljk med odpadke, saj ni pripravljenih strokovnih podlag za strateško ureditev področja in priporočil, s katerimi bi v skladu z Uredbo o odpadkih opredelili in predpisali načine njihove nadaljnje koristne uporabe. Pri razreševanju neskladij bo potrebno upoštevati nove tehnologije, specifiko slovenskega oljkarstva in predpisane okoljske omejitve.
Ponovna uporaba surovin, ki se danes odlagajo kot odpadki pa je tudi eno ključnih načel svežnja o krožnem gospodarstvu, ki je bil sprejet decembra 2015 na Evropski komisiji. V mesecu marcu je Evropska komisija predstavila predlog uredbe, s katero bo zelo olajšan dostop organskih gnojil in gnojil iz odpadkov do enotnega trga EU, zato bo pri pripravi priporočil nujno potrebno upoštevati tudi te predpise. V oljkarstvu so prisotni naslednji ostanki pridelave in predelave oljk: tropine z različno vsebnostjo vlage, oljčni listi in rastlinska voda ter pri nekaterih tehnologijah tudi posebej izločene koščice iz tropin. Uporaba ostankov v oljkarstvu je zelo raznovrstna, močan vpliv ima prav tehnologija predelave. V skladu z novimi tehnologijami pridelave in predelave se spreminja tudi zakonodaja, ki se oblikuje na podlagi splošnih zahtev Evropske kmetijske in okoljske zakonodaje z upoštevanjem specifičnih značilnosti posamezne države članice. Oljkarstvo in proizvodnja oljčnega olja generirata velike količine odpadne biomase (oljčnih listov, tropin), ki odložene v okolje predstavljajo okoljski problem, vendar jo lahko tudi koristno uporabimo. Poznane so različne strategije uporabe, med katerimi je tudi pridobivanje obnovljive energije s sežigom.
Nove sodobne tehnologije temeljijo na zmanjšanju uporabe dodatne vode z uporabo dvo-faznih dekanterjev, pri čemer dobimo iz oljarn dva produkta olje in vlažne tropine.
Po ocenah naj bi že polovica slovenske proizvodnje oljčnega olja uporabljala novo tehnologijo, zato je potrebno proučiti nove možnosti za koristno uporabo ostankov predelave v oljkarstvu.
V okviru projekta bomo pripravili strokovne podlage in priporočila, s katerimi bi predpisali koristno uporabo ostankov in sonaravno ravnanje z ostanki predelave oljk z upoštevanjem novih tehnologij, povečane količine ostankov, okoljskih zahtev in novih znanstvenih spoznanj na tem področju, pregledali bomo dostopno relevantno literaturo in zakonodajo s področja uporabe ostankov v oljkarstvu, popisali stanje ostankov pridelave in predelave ter način rabe v Sloveniji in določili sestavo in hranilno vrednost ostankov.
Prav tako bomo proučili uporabo tropin in vegetacijske vode na kmetijskih zemljiščih ter izdelali smernice, ki bodo upoštevale nove tehnologije predelave in okoljske predpise ter omogočile koristno uporabo ostankov za potrebe trajnostnega razvoja panoge. Ob tem bomo proučili uporabo tropin za kompostiranje, izdelali smernice, ki bodo upoštevale okoljske predpise za kompostiranje in specifiko slovenskega oljkarstva ter proučili ekonomske učinke uporabe tropin na kmetijskih zemljiščih in uporabe za kompostiranje ter na podlagi teh pripravili priporočila.
Oljčni listi in tropine nimajo velike hranilne in krmne vrednosti, a so za živali lahko vseeno koristen vir energije in hranil. Poleg tega so vir sekundarnih rastlinskih metabolitov.

Natančnost napovedovanja namakanja - TriN (V4-1609)

Evidenčna številka ARRS: V4-1609

Obdobje: 1. 10. 2016 – 30. 9. 2018

Vodja: dr. Marina Pintar

Nosilec projekta: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

Sodelujoči inštitut ZRS KoperInštitut za oljkarstvo

Voda je nujen vir za rastlinsko pridelavo. Podnebne spremembe so vzrok spremenjenim padavinskim vzorcem in posledično vzrok za razmislek o možnostih rastlinske pridelave v spremenjenih razmerah.

V svetu se poraba vode za namakanje povečuje in predstavlja že 70 % vse odvzete vode iz vodonosnikov in rek (Schultz in sod., 2005). Ocenjeno je, da se bodo zaradi podnebnih sprememb, ki povzročajo zmanjšanja in prerazporeditev padavin ter povečujejo potrebe rastlin po vodi (evapotranspiracijo (ET), zaradi višjih temperatur, povečale potrebe po namakanju v večini regij po vsem svetu (Fischer in sod., 2007). Za države v razvoju je v študiji FAO predvideno 14 % povečanje porabe vode za namakanje do leta 2030 (Bruinsma, 2003). Podnebne spremembe ne pomenijo le dviga povprečne temperature ampak se bodo spremenili vremenski in podnebni vzorci ter pogostnost in jakost ekstremnih dogodkov, kot so vročinski valovi, suše in obilno deževje (ARSO, 2016). V zadnjih 15 letih smo se v Sloveniji srečali kar z nekaj sušnimi leti: 2000, 2001, 2003, 2006, 2007, 2009, 2012, 2013. Glavni oškodovanci te naravne nesreče so predvsem pridelovalci hrane, saj se brez strokovne podpore (službe za strokovno pravilno namakanje) ne morejo pravočasno in predvsem učinkovito odzivati na pomanjkanje padavin. Posledica tega so manjši hektarski donosi, težji pogoji za preživetje pridelovalca in nižja lokalna samooskrba.

Podatki kažejo, da ima Slovenija dovolj padavin, vendar postaja zaradi neenakomerne razporeditve slovenski prostor čedalje bolj ranljiv zaradi suše. V zadnjih 25 letih se v povprečju vsako tretje leto srečujemo s sušnimi razmerami (Podgornik in Bandelj, 2015). Tudi projekcije spremembe podnebja in potencialni vplivi na evapotranspiracijo in pogostnost kmetijskih suš niso obetavni. Pomanjkanje padavin ali njihova nepravilna časovna razporeditev že predstavljata problem, tveganje in veliko sušno ogroženost v celotni Sloveniji (Sušnik, 2003), kjer so vodni viri za namakanje kmetijskih površin praviloma omejeni (Glavan in sod., 2012; Sušnik, 2003).

ZAKLJUČENI RAZISKOVALNI PROJEKTI

Izdelava tehnoloških smernic za namakanje oljk v Sloveniji (V4-1411)

Evidenčna številka ARRS: V4-1411

Obdobje: 1. 7. 2014 – 30. 11. 2017

Vodja: dr. Bojan Butinar, znanstveni sodelavec

Sodelujoči inštitut ZRS KoperInštitut za oljkarstvo

Slovensko oljkarstvo se sooča s problemi nedoseganja konstantnih pridelkov in kakovosti oljčnega olja, ki so posledica ekstremnih vremenskih razmer, med katerimi so najpogostejše suše. V takšnih razmerah se pridelovalci oljk velikokrat poslužujejo principa “kriznega namakanja”. Številne raziskave na sredozemskem območju so pokazale, da je v pridelavi oljk, kjer so razpoložljivi vodni viri izjemno omejeni, primernejša uporaba principa »deficitnega namakanja«, kjer lahko kljub manjši količini dodane vode, kot je to optimalno potrebno, povečamo produktivnost rastline in s tem hkrati zagotovimo večji in kakovostnejši pridelek ter trajnostno rabo vodnih virov. Optimalno velikost namakalnega obroka je pri deficitnem principu namakanja oljk zelo težko ovrednoti, saj poleg značilnosti tal, meteoroloških parametrov ter agrotehničnih ukrepov na količino dodane vode močno vpliva tudi specifični odziv izbranega kultivarja na vodni deficit. S predhodnim ciljno-raziskovalnim projektom je bil vzpostavljen tehnično dovršen, pilotni poskus avtomatskega namakanja oljk v Sloveniji, ki služi z referenčnim oljčnikom kot sistem namakanja oljk. Analize so pokazale pozitivne učinke deficitnega namakanja, vendar zaradi variabilnih vremenskih razmer ni bilo moč odkriti zakonitosti in vpliva ekonomske sprejemljivosti deficitnega namakanja na kakovost oljčnega olja. Zaradi omejenih vodnih virov je potrebno rabo vode še dodatno racionalizirati in sistem namakanja nadgraditi z dodatnimi odmerki ter na osnovi rezultatov določiti minimalno količino dodane vode, ki pozitivno vpliva na pridelek in kakovost. Dodatne raziskave bodo prispevale k racionalnejši rabi vodnih virov in hkrati k doseganju boljše kakovosti oljčnega olja sorte ‘Istrske belice’, ki v slovenskih oljčnikih zaseda 70% vseh dreves.

Cilji raziskovalnega projekta so: 1) raziskati vpliv sušnega stresa na rast in rodnost oljk ter na podlagi spremljanja različnih agronomskih značilnosti ter fizioloških parametrov določiti optimalne odmerke vode v posameznem fenološkem stadiju oljke, 2) proučiti vpliv namakanja na kakovost in senzorične značilnosti oljčnega olja s spremljanjem primarnih metabolitov fotosinteze (sladkorji, sladkorni alkoholi) in sekundarnih metabolitov (biofenoli), 3) določitev biokemijskih markerjev oljke, ki so povezani z odzivom na sušni stres, 4) na podlagi pridobljenih rezultatov določiti optimalni odmerek vode in pripraviti tehnološke smernice za nacionalno strategijo namakanja oljk, ki bo hkrati zagotavljala uravnoteženo razmerje med velikostjo in kakovostjo pridelka in trajnostno rabo vodnih virov.
Spremljali smo fenološke-razvojne faze oljke v rastni dobi glede na vpliv namakanja in vremenske razmere na poskusni lokaciji. Določili smo fiziološko stanje dreves v poskusnem oljčniku, ocenili smo, kdaj drevesa ob suši prehajajo v stres, in ovrednotili, ali lahko z izbranimi režimi namakanja dosežemo ugodnejšo vodno bilanco rastlin. Določili smo vsebnost oleuropeina, skupnih biofenolov, enostavnih in sladkornih alkoholov v oljčnih plodovih in listih v posameznih fenoloških obdobjih. Kakovost pridelanega oljčnega olja smo ovrednotili s pomočjo določitve kemijskih parametrov in s senzorično analizo. Na podlagi analiz rezultatov je mogoče oceniti vodne perspektive na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi ter izdelati strategijo namakanja za oljke v Sloveniji.

MEDNARODNI PROJEKTI V TEKU

REALMed - Pursuing authenticity and valorization of Mediterranean traditional products

Pursuing authenticity and valorization of Mediterranean traditional products REALMed

ARIMNet2 call 2016

 

Začetek izvajanja projekta: 1. 1. 2018

Trajanje projekta: 24 mesecev

Nosilec projekta na ZRS Koper: Milena Bučar Miklavčič

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za oljkarstvo

OLEUM - Novel science based, ready to use, harmonised solutions to enforce Olive oil quality and purity Authentication in the global market

Novel science based, ready to use, harmonised solutions to enforce Olive oil quality and purity Authentication in the global market

H2020 – SFS-14-2014/2015: Authentication of food products A.[2014] Authentication of olive oil

 

Začetek izvajanja projekta: 1. 10. 2016

Trajanje projekta: 48 mesecev

Nosilec projekta na ZRS Koper: Milena Bučar Miklavčič

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za oljkarstvo

ZAKLJUČENI MEDNARODNI PROJEKTI

OSIPPPIT - Organizacija neposredne prodaje kmetijskih proizvodov s pomočjo internetne tehnologije

OSIPPPIT – Organizacija neposredne prodaje kmetijskih proizvodov s pomočjo internetne tehnologije

Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška 2007-2013

Trajanje projekta: 01. 01. 2014 – 15. 03. 2015

Nosilec projekta: Institut za poljoprivredu i turizam, Poreč

Nosilec projekta na UP ZRS: Milena Bučar Miklavčič

Sodelujoči inštitut UP ZRS: Inštitut za oljkarstvo

 

Cilj projekta je vzpodbuditi prodajo kmetijskih proizvodov z uporabo sodobne informacijske tehnologije in spletne aplikacije. Trženje/poslovanje preko interneta omogoča velike, na tem območju še ne dovolj izkoriščene prednosti za uveljavitev kmetijskih proizvodov na način, da se vsak trenutek lahko vzpostavi komunikacija med proizvajalcem in kupcem kmetijskih proizvodov. Z izgradnjo in razvojem specializirane, interaktivne aplikacije bo možno omogočiti vsakemu proizvajalcu, da bo dnevno posodabljal svojo ponudbo in osnovne značilnosti proizvodov, medtem ko bodo kupci imeli možnost iskanja med ponudbo po določenih kriterijih.

RAST ISTRE - Ohranjanje naravne dediščine - revitalizacija sadnih vrst karakterističnih za območje Istre

RAST ISTRE – Ohranjanje naravne dediščine – revitalizacija sadnih vrst karakterističnih za območje Istre / Očuvanje prirodne baštine – revitalizacija sadnih vrsta karakterističkih za područje Istre

Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška 2007-2013

Trajanje projekta: 01. 01. 2014 – 15. 03. 2015

Nosilec projekta: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

Nosilec projekta na UP ZRS: Milena Bučar Miklavčič

Sodelujoči inštitut UP ZRS: Inštitut za oljkarstvo

 

Slovenski in hrvaški partnerji bodo sodelovali pri projektu revitalizacije starih sadnih vrst na območju slovenske in hrvaške Istre z namenom oživljanja kmetij, zasaditve kmetijskih zemljišč, parkov in zasebnih vrtov. Interes partnerjev je, da se na hrvaški strani vzpostavi eksperimentalni nasad granatnega jabolka, na slovenski pa nasad žižule.

V projekt so vključene pedagoške in raziskovalne ustanove, organi lokalne oblasti ter neprofitno združenje. Prepletenost znanstveno raziskovalnega dela, aktivnosti povezanih z izobraževanjem in kulturo, gojenjem ter uporabo starih sadnih vrst bo rezultirala v ohranjanju biološke raznovrstnosti ter tako prispevali k dodani vrednosti območja.

Partnerske organizacije:

  • UP ZRS,
  • Inštitut za poljuprivredu i turizan Poreč,
  • Občina Vižinada,
  • Udruga “Triada”

WELLFOOD - Spodbujanje inovaciji v živilskem sektorju za razvoj turizma dobrega počutja v jadranski regiji

WELLFOOD – Spodbujanje inovaciji v živilskem sektorju za razvoj turizma dobrega počutja v jadranski regiji
Program: IPA – Adriatic Program čezmejnega sodelovanja 2007-2013

 

Trajanje projekta: 01. 10. 2012 – 31. 05. 2015
Nosilec projekta: Camera Work S.p.A. – communicate to grow
Nosilec projekta na UP ZRS: dr. Maja Podgornik

Sodelujoči inštitut UP ZRS: Inštitut za oljkarstvo

Projekt prispeva h krepitvi inovacijskih zmogljivosti jadranskih regij v kmetijsko živilskem sektorju s spodbujanjem in vzpostavljanjem povezav med podjetji, razvojno raziskovalnimi inštitucijami, proizvajalci in potrošniki. Vzpostavljene povezave bodo predstavljale steber za teritorialno rast, razvoj ter povezovanje izbranih območij Jadrana. Čeprav so države Jadrana v kmetijsko-živilskem sektorju dosegle velik napredek, nenehno podaljševanje življenjske dobe in želje po ohranjanju zdravja in dobrega počutja ter trud za okrepitev gospodarskega razvoja in dolgoročne vzdržnosti javnih financ za zdravje, zahteva izboljšan prenos tehnologij med razvojno raziskovalnimi inštitucijami in živilsko pridelovalnimi podjetji ter večjo informiranost potrošnikov o raziskavah na področju zdrave in kakovostne hrane.

SIGMA 2 - Čezmejna mreža za sonaravno upravljanje okolja in biotske raznovrstnosti

SIGMA 2 – Čezmejna mreža za sonaravno upravljanje okolja in biotske raznovrstnosti

Program: Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013

Trajanje projekta: 11. 9. 2009 – 31. 12. 2014

Nosilec projekta: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče

Vodja projekta: dr. Dunja Bandelj

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za oljkarstvo

 

Projekt želi prispevati k ohranitvi biotske raznovrstnosti čezmejnega prostora in izboljšati varstvo okolja. Predvideni ukrepi projekta so namenjeni zaščiti biotske raznovrstnosti, vključujejo pa tudi pobude za zmanjšanje vplivov na okolje, posebno na področju kmetijstva. Načrtovane aktivnosti vključujejo pobude za celostne študije in analize, katerih cilj je zagotavljanje boljše poznavanje območja, razvoj okoljskih modelov ter vzpostavitev posebnih območij za ohranjanje in zaščito biotske raznovrstnosti (gre za mediteranske vrtove in kolekcijske nasade). Projekt predvideva tudi izgradnjo Centra Mediteranskih Kultur (CMK), ki bo predstavljal stalno strukturo s poslanstvom varstva narave in okolja na programskem območju.

V projektu so predvidene naslednje aktivnosti:

  • partnerska srečanja za koordiniranje in pregled izvedenih dejavnosti, izmenjava rezultatov ter rešitev morebitnih kritičnih elementov,
  • izvajanje študij in raziskav (popis naravnih rezervatov čezmejnega območja, smernice za upravljanje zaščitenih območij ter modeli za predvidevanje razvoja oljčne muhe in kontrolo onesnažil). Navedene študije bodo izvedene na podlagi bibliografskih raziskav in pregledov na terenu s podporo strokovnjakov, sledile pa bodo cilju utrjevanja poznavanja okolja in biotske raznovrstnosti čezmejnega prostora,
  • vzpostavitev Centra mediteranskih kultur (CMK), mediteranskih vrtov in kolekcijskih nasadov za ohranjanje biotske raznovrstnosti,
  • sestava tehnološkega omrežja, ki vključuje predvsem postaje za spremljanje okoljskih parametrov in ugotovitev prisotnih parazitov/patogenov, ki bodo nameščene na programskem območju. Cilj tovrstnih aktivnosti je zmanjšanje vplivov na okolje, ki jih povzroča kmetijski sektor preko racionalnejše uporabe fitosanitarnih sredstev,
  • priprava informativnega materiala v papirnati in elektronski obliki, glasil in newsletter ter video in multimedijskih pripomočkov in
  • prirejanje dogodkov za predstavitev projektnih rezultatov s ciljem doseči čim večji učinek in uporabnost rezultatov projekta.”

Pričakovani rezultati projekta so zmanjševanje izgube biotske raznovrstnosti (s poudarkom na rastlinskih vrstah, ki so tipične v sredozemskem okolju in na tradicionalnih vrstah kulturnih rastlin) in zmanjševanje vplivov na okolje, ki ga povzroča kmetijski sektor z izboljšanjem okoljskih pogojev na območju programa. Projekt ustvarja osnovo za trajno čezmejno sodelovanje na področju varstva biotske raznovrstnosti in varstva okolja.

Partnerske organizacije:

  • Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče (Slovenija)
  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica (KGZS – Zavod GO) (Slovenija)
  • Parco regionale della Vena del Gesso Romagnola (Italija)
  • Občina Izola (Slovenija)
  • Provincia di Trieste (Italija)
  • Agenzia Regionale per lo Sviluppo Rurale – ERSA (Italija)
  • Associazione Agricoltori – Kmečka Zveza (Italija)
  • Gruppo di Azione Locale del Carso (Italija)
  • Regione Veneto – Direzione Produzioni agroalimentari (Italija)
  • GAL Venezia Orientale (VEGAL) (Italija)
  • Università degli Studi di Udine – Dipartimento di Scienze degli Alimenti (Italija)
  • Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (Slovenija)

ZOOB - Zmanjšanje onesnaževanja in ohranjanje biotske pestrosti v kmetijstvu s poudarkom na oljkarstvu

ZOOB – Zmanjšanje onesnaževanja in ohranjanje biotske pestrosti v kmetijstvu s poudarkom na oljkarstvu

Program: Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška 2007-2013

Trajanje projekta: 1. 9. 2009 – 31. 3. 2012

Nosilec projekta: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Vodja projekta na ZRS Koper: dr. Maja Podgornik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za oljkarstvo

 

Za podeželski prostor je značilen intenziven preplet dejavnosti in rab, ki ustvarja prostor velike biotske raznovrstnosti, kvalitete bivanja in možnosti za razvoj. Kmetijstvo se prepleta z gozdarstvom, ohranjanjem narave in poselitvijo. Pogosto je obravnavano kot onesnaževalec okolja. To velja za intenzivno kmetijstvo, ki se vedno bolj tudi specializira in uvaja monokulture. Vedno močnejše pa je spoznanje, da to ni smiseln razvoj, saj povečuje tako tveganja v pridelavi, kot pri trženju. Trajnostno naravnano kmetijstvo upošteva ohranjanje biotske raznovrstnosti, zaradi katere se vzpostavi bolj stabilen ekosistem. Potreba po uporabi fitofarmacevtskih sredstev se tako lahko zmanjša.

Specifični cilji projekta so bili: priprava smernic za sonaravne tehnologije za integrirano in ekološko pridelavo oljk na čezmejnem območju, ki bodo zmanjšale tveganje v pridelavi in obremenitev okolja; zmanjšanje vplivov klimatskih sprememb in tveganja zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov in erozije ter ohranjanje trajne rodovitnosti tal z uvajanjem ustreznih ukrepov; uvajanje koristnih rastlin v oljčnike, kar bo zaradi večje prisotnosti predatorjev zmanjšalo tveganja prerazmnožitve škodljivcev ter identifikacija koristnih organizmov; izmenjava strokovnih znanj in skupno delovanje strokovnjakov za oljkarstvo in varstvo narave na čezmejnem območju; izobraževanje strokovnjakov in prenos dobrih praks z drugih mediteranskih območij pridelave oljk; izobraževanje pridelovalcev na predavanjih, delavnicah, ogledih dobrih praks na čezmejnem območju; ozaveščanje potrošnikov o kakovosti oljčnega olja z izobraževanji in degustacijami; vzpostavitev čezmejne mreže med ustanovami, ki delujejo na področju kmetijstva, podeželja in varstva narave; izboljšanje ozaveščenosti vseh ciljnih skupin o pomenu ohranjanja biotske pestrosti, varstva okolja in kulturne krajine; ter uvesti enotno prakso spremljanja stranskih produktov oljkarstva, prenos informacij in dobrih praks ravnanja z oljčnimi tropinami med državami.

Partnerske organizacije:

  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
  • Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče (Slovenija)
  • Agroturist Vodnjan (Hrvaška)
  • Grad Vodnjan (Hrvaška)
  • Grad Krk (Hrvaška)
  • Udruga Drobnica (Hrvaška)