PREDSTAVITEV

Inštitut za filozofske študije (IFŠ) je nastal leta 2013. Ob ustanovitvi je združil osem raziskovalcev ter eno mlado raziskovalko. Inštitut predstavlja osrednje mesto na Primorskem za proučevanje klasičnih in sodobnih filozofskih tematik tako v okviru temeljnih kakor aplikativnih študijev. Med raziskovalci inštituta so strokovnjaki za novoveško in novejšo filozofijo, družbeno in okoljsko etiko, primerjalne religijske študije s teologijo in feministične študije. Posebej je v okviru inštituta razvito polje medkulturne filozofije, kjer se združujejo raziskovalci s področij islamske, indijske in kitajske filozofije.

dr. Lenart Škof, znanstveni svetnik

Kdo smo

IFŠ temelji na proučevanju sodobnih fenomenov s širšega področja filozofije. Med prednostnimi nalogami in smermi inštituta so:

  • temeljne raziskave s področja filozofije, kulture in umetnosti
  • filozofija ameriškega pragmatizma
  • okoljska filozofija in etika ter trajnostni razvoj
  • etika pravic živali
  • sodobne študije s področja politične in družbene filozofije ter filozofije prava
  • etika in mirovne študije
  • ekofeminizem
  • raziskave s področja dialoga med kulturami in religijami (Sredozemlje, islam, Azija)
  • azijske študije (Indija, Kitajska) in aplikativne budistične študije

Kompetence in dosežki

IFŠ deluje kot znanstveni inštitut s področja filozofije. Že v okviru delovanja prvega inštituta za humanistične študije (bivši ISHDŠ, do leta 2013) smo člani inštituta v svojem dosedanjem delu na ZRS pridobili štiri temeljne projekte, tri podoktorske projekte, tri bilateralna sodelovanja, en projekt CRP ter dva mlada raziskovalca. Bili smo organizatorji več odmevnih mednarodnih konferenc s področij etike, ayurvede, okoljske etike ter sodobne družbene in politične filozofije. V zadnjih petih letih smo poleg vrste znanstvenih člankov doma in v tujini izdali več kot deset znanstvenih monografij. Člani inštituta smo uveljavljeni raziskovalci na svojih področjih, ki svoje dosežke objavljamo pri prestižnih svetovnih založbah.

Poslanstvo in vizija

Cilj IFŠ-ja je biti eden izmed centrov filozofskega raziskovanja v Sloveniji, pri čemer raziskovalci IFŠ-ja pokrivamo področja, ki jih druge tovrstne ustanove v Sloveniji in tudi širše ne pokrivajo. Med temi področji so v ospredju filozofija ameriškega pragmatizma, okoljska etika, študije s področja islama in azijskih filozofij, ekofeminizem in feministična teologija ter filozofija Luce Irigaray. Med temeljnimi poslanstvi IFŠ-ja sta ohranjanje in krepitev njegove mednarodne prepoznavnosti. IFŠ je obenem tesno zavezan k filozofskemu tematiziranju trenutno najbolj perečih družbenih izzivov, kot so migracije in etika gostoljubja, sodobna politična etika in demokracija, dialog med kulturami in religijami, okoljska filozofija ter trajnostni razvoj. Cilj inštituta je tako ohraniti ter še okrepiti vrhunsko, inovativno in kreativno okolje, v katerem se bodo porajale nove ideje ter nove možnosti njegovega razvoja in hkrati razvoja celotnega ZRS Koper. Nov inštitut obenem spodbuja povezovanje idej s področja humanističnih ved in sodobnih interdisciplinarnih pristopov ter želi s tem tudi povezovati akademska področja.

Predstojnik: dr. Lenart Škof, znanstveni svetnik

E-naslov: ifs@zrs-kp.si
Tel.: +386 5 663 77 00

SODELAVCI

Inštitut za filozofske študije

dr. Škof Lenart

znanstveni svetnik
predstojnik inštituta
Phone: +386 5 663 77 00
Inštitut za filozofske študije

dr. Motoh Helena

višja znanstvena sodelavka
namestnica predstojnika
Phone: +386 5 663 77 00
Inštitut za filozofske študije

dr. Furlan Štante Nadja

višja znanstvena sodelavka
Phone: +386 5 663 77 00
Inštitut za filozofske študije

dr. Ditrich Tamara

višja znanstvena sodelavka
Phone: +386 5 663 77 00
Inštitut za filozofske študije

dr. Svetlič Rok

znanstveni svetnik
Phone: +386 5 663 77 00

RAZISKOVALNI PROGRAMI

Azijski jeziki in kulture (P6-0243)

Temeljna vsebinska zasnova raziskovalnega projekta je usmerjena v raziskave zgodovinskega razvoja, politično-ekonomskih razmer, kulturne specifike in jezikovnih posebnosti azijskih družb. Program je interdisciplinarno zasnovan in vključuje raziskave iz vrste disciplin, ki sodijo v širše področje humanistike in družboslovja. Zastavljen je kot poskus sinteze rezultatov vrste parcialnih študij, ki obravnavajo različne vidike azijskih regij skozi prizmo razmerja med idejnimi in materialnimi pogoji, kateri opredeljujejo njihove družbene stvarnosti. Specifična posebnost programske skupine je v tem, da vključuje vrsto strokovnjakov za posamične azijske regije. To pomeni, da bodo študije vključevale tudi analizo in evalvacijo materiala v matičnih jezikih obravnavanih regij in ne bodo odvisne samo od informacij, podatkov in teoretskih paradigem, ki so dostopne v zahodni literaturi.

Evidenčna številka ARRS: P6-0243

Obdobje: 1. 1. 2014 – 31. 12. 2018

Vodja: prof. dr. Jana Rošker

RAZISKOVALNI PROJEKTI V TEKU

Oživljanje kozmične pravičnosti: poetika feminilnega (J6-8265)

Osnovna ideja tega projekta temelji na novi interpretaciji Sofoklejeve Antigone in njenega etiškega dejanja. Kot opozarja ena glavnih filozofinj našega časa, Luce Irigaray (2013), ni lahko v okviru naše kulture razkriti pomena Antigone. Ta naloga namreč zahteva, da vstopimo v poponoma drugačen vzorec mišljenja ter etike, kot smo ga podedovali od predhodnikov. Z drugimi besedami, potrebujemo nov način mišljenja v teologiji, religiologiji in etiki, kot tudi vpeljavo novih medkulturnih in medreligijskih aspektov.

Evidenčna številka ARRS: J6-8265

Obdobje: 01. 05. 2017 – 30. 04. 2020

Vodja: dr. Lenart Škof, znanstveni svetnik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za filozofske študije

Spletna stran projekta

Slovenske misijonarke v Indiji: pozabljeno poglavje v medkulturnih odnosih (J6-8258)

Evidenčna številka ARRS: J6-8258

Obdobje: 01. 05. 2017 – 30. 04. 2020

Vodja: dr. Ana Jelnikar

Nosilec projekta: ZRC SAZU

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za filozofske študije

Spletna stran projekta

Vračanje religioznega v postmoderni misli kot izziv za teologijo (J6-7325)

V času postmodernega in post-sekularnega vračanja religioznega tako na individualni kot na družbeni ravni želi ta skupni slovensko-avstrijski raziskovalni projekt podati izviren prispevek k oblikovanju nove platforme za dialog med postmoderno mislijo in teologijo. Cilj je identifikacija in analiza teološko relevantnih toposov, ki jih projekt raziskuje v treh smereh postmoderne misli. Prvo smer pristopa tvorijo predstavniki francoske fenomenologije (npr. Levinas, Henry, Marion, Chrétien), ki so izvedli tako imenovani »teološki obrat« in odprli nove možnosti dialoga med filozofijo in teologijo. Druga smer pristopa je hermenevtična misel in tisti njeni predstavniki (npr. Ricoeur, Vattimo in Caputo), ki so že v dialogu z biblično-religiozno dediščino in imajo velik potencial za teološko recepcijo. Tretja smer raziskovanja pa so alternativni postmoderni pristopi. Tu bomo zoperstavili dve usmeritvi: Girardovo antropološko misel, ki se vrača v krščanstvo in do njega zavzame afirmativno držo, in misel Luce Irigaray, ki zahteva kritično reinterpretacijo krščanstva z vidika feminizma in se zavzema za razširitev pojma religioznosti s povsem novimi toposi telesnih gest bližine in kozmično-etičnih elementov.

V prvi fazi bo raziskovanje usmerjeno v kritično preverjanje različnega razumevanja transcendence pri obravnavanih mislecih, kar je ključnega pomena za dialog s krščansko teologijo.

V drugi fazi pa bo v ospredju ekstrapolacija teološko relevantnih toposov, ki bodo služili kot horizontalna povezava med različnimi postmodernimi pristopi. Med te topose lahko na primer štejemo pojem daru in milosti, dogodka in pripovedi, časa in mesijanskosti, klica in odgovora, čutnosti in inkarni­ranosti, šibkosti in kenoze, ljubezni (caritas) in gostoljubja. Toda poglavitna kvaliteta tega projekta se nahaja v povezovanju dveh različnih pristopov. Raziskovanje postmoderne misli ne bo potekalo zgolj v njeni relevanci do teologije (ad intra), temveč tudi v odnosu do – pogosto nereflektirane – prisotnosti religioznih elementov na družbeni ravni ter skozi identifikacijo religioznih toposov v postsekularni družbi (ad extra). Avstrijski partner bo raziskal potencial teološkega obrata v fenomenologiji za postsekularno politično filozofijo in posledično za boljše razumevanje postmodernega mesta religioznega v družbi. Sinergija obeh pristopov (ad intra in ad extra) in vzajemna relevantnost njunih raziskovalnih rezultatov bo ustvarila osnovo za nove možnosti dialoga med teologijo in sekularno mislijo ter med religijo in družbo. Tako bo prispevala k preseganju moderne razsvetljenske paradigme ločitve med religijo in družbo, ki pogosto vodi k izločitvi religije iz družbe, in bo omogočila pot k novi kulturi sobivanja in vzajemnega spoštovanja.

Evidenčna številka ARRS: J6-7325

Obdobje: 1. 1. 2016 – 310 12. 2018

Vodja: dr. Branko Klun

Nosilec projekta: Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta

Sodelujoči inštitut ZRS KoperInštitut za filozofske študije

Spletna stran projekta

ZAKLJUČENI RAZISKOVALNI PROJEKTI

Med politiko in etiko: k novi svetovni kulturi gostoljubja in nenasilja (J6-5565)

Evidenčna številka ARRSJ6-5565

Obdobje: 1. 8. 2013 – 31. 7. 2016

Vodja: dr. Lenart Škof, znanstveni svetnik

Sodelujoči inštitut ZRS KoperInštitut za filozofske študije

Predlog raziskave poskuša biti izviren prispevek k novi teoriji intersubjektivnosti in pri tem temelji na interpretacijah in primerjavah ključnih zahodnih filozofov in različnih svetovnih filozofov, interpretiranih in primerjanih skozi prizmo medkulturnosti. Cilj in pomen tega projekta je v tem, da vzpostavlja povsem novo platformo za filozofsko mišljenje intersubjektivnosti in interkulturnosti ter da sodobno filozofijo prebuja k bolj občutljivemu pristopu, kakršen je v našem času potreben. Projekt je prelomnega pomena, ker raziskovanje na področju filozofije in etike doslej še ni ponudilo etične teorije nenasilja, ki bi po eni strani temeljila na ključnih osebnostih intersubjektivne etike in po drugi strani na ključnih interkulturnih besedilih o tematiki različnih kulturnih, filozofskih in religijskih kontekstov. V prvem delu bo predlagani projekt pristopil k problemu različnih ravni nasilja, ki so inherentno prisotne v številnih zahodnih filozofskih pristopih k etiki in politični filozofiji. Ob tem bo projekt kritično preučil ključne teorije in teoretike nasilja, da bi na podlagi tega lahko nakazal, da je iskanje nove platforme mišljenja nenasilja mogoče začeti prav v domeni pojma etične intersubjektivnosti (kot so ga razumeli Levinas, Derrida, Luce Irigaray in drugi). V luči tega cilja bo projekt vpeljal koncept gostoljubja kot most do nove etike intersubjektivnosti. Z analizo izbranih filozofskih diskurzov iz različnih svetovnih kultur in filozofij (judovstvo, krščanstvo, islam, hinduizem, budizem, jainizem, daoizem, konfucijanstvo) bo projektna skupina oblikovala predlog za možno novo svetovno kulturo gostoljubja in nenasilja, ki bo ponujala možnosti za reševanje konfliktov na osebni, družbeni in politični ravni.