Tromeja skozi čas: jezikovna prepletanja na slovensko-avstrijsko-italijanskem stičnem območju

Evidenčna številka ARRS: N6-0036

Trajanje projekta: 1. 9. 2015 – 31. 8. 2018

Nosilec projekta: ZRS Koper, Inštitut za jezikoslovne študije

 

Temeljni prilagojeni ERC-ARRS projekt Tromeja skozi čas: jezikovna prepletanja na slovensko-avstrijsko-italijanskem stičnem območju se uokvirja v kontekst avdiovizualnih posnetkov slovenskih narečij in govorov v alpsko-jadranskem stičnem prostoru slovanskega, romanskega in germanskega sveta. Območje Tromeje (na stičišču nekdanje meje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo) je bilo že v preteklosti izredno zanimivo raziskovalno področje, ki je zamikalo marsikaterega antropologa, geografa in zgodovinarja, z jezikoslovnega, zlasti leksikalnega, vidika pa je dalj časa ostalo bolj ali manj neraziskano, čeprav je enkraten primer sobivanja različnih jezikov in njihovih narečij ter edinstven primer bogate kulturne dediščine, ki jo projekt skuša zavarovati pred izginotjem. Areal Tromeje si z jezikoslovnega vidika delita dve slovenski narečni skupini, in sicer primorska z obsoškim narečjem in koroška z ziljskim narečjem, ki je izpričano še danes v treh sosednjih državah, in sicer v Italiji v Kanalski dolini, v Sloveniji v Zgornjesavski dolini in v Avstriji v Ziljski dolini. Projekt se uokvirja v varovanje in ohranjanje kulturne dediščine, ki predstavlja v zadnjem desetletju enega izmed velikih izzivov sodobne evropske in znotraj nje tudi slovenske nacionalne skupnosti.

Vodja projekta je s svojimi študenti prvo terensko dialektološko raziskavo na tem območju izvedla leta 1997 v okviru Poletne univerze Bovec. Pričevanja svojih informantov je dokumentirala v videofilmu Tromeja žəbəri, ki je na amaterski ravni nastal istega leta v sodelovanju z Univerzo v Celovcu in od tedaj zaradi pomanjkanja finančnih sredstev obtičal v predalu. Film, posnet v petih raziskovalnih točkah (Log pod Mangartom v Posočju, Ukve/Ugovizza v Kanalski dolini, Rateče v Zgornjesavski dolini, Zahomec/Ahomitz in Bistrica/Feistritz an der Gail v Ziljski dolini) je dragocen dokument govorov teh vasi, izmed katerih sta dve (Log po Mangartom in Ukve) zaradi naravnih katastrof popolnoma spremenili svojo podobo, ki je v filmu še nedotaknjena. Vodja predlaganega projekta je izsledke tedaj zbranega narečnega slovenskega gradiva predstavila v študiji Leksikalna razslojenost v govorih Tromeje: slovanske, romanske in germanske prvine (Slavistična revija, 2007), v kateri je ugotovila, da slovenski govori tega območja sicer odražajo nekatere glasoslovne in oblikoslovne razlike, toda druži jih isti besedni fond, ki je rezultat dolgoletnega sožitja slovanskega, romanskega in germanskega elementa na tem ozemlju. Že obstoječe narečno gradivo in njegova filmska dokumentacija sta bila osnova za izvedbo projekta, katerega cilj ni bil samo poglobitev obstoječih podatkov in predelava videofilma, ampak tudi, prek novih terenskih dialektoloških raziskav in z novimi filmskimi posnetki Tromeje, otipljiv prikaz preteklega in današnjega stanja tamkajšnjih govorov, ki so po padcu državnih mej in vključitve Tromeje v Evropo zaradi radikalnih sprememb življenjskega sloga in splošne globalizacije še bolj podvrženi konstantnim jezikovnim interferenčnim vplivom.

Projektna raziskava je na podlagi zbranega besedišča skušala rekonstruirati zgodbo ljudi, ki so se v zadnjih desetletjih na Tromeji za preživetje ukvarjali z različnimi panogami, ki danes tonejo v pozabo ali so popolnoma zamrle, ker jih je nadomestila postopna industrializacija ali beg ljudi za kruhom v tujino. V Logu pod Mangartom zadnji rudarski voziček spominja na rudarske rove, ki so ta kraj povezovali z rudnikom na italijanski strani Julijcev v Rablju/Cave del Predil. Danes se v kraju prebuja turizem, ki skuša oživiti stare običaje in kulinarične dobrote svojih dedov. Tako prihaja na dan bogato kulinarično izrazje, ki ga je projekt ovrednotil s fonološkim zapisom in vizualno dokumentacijo. Posebna pozornost je bila namenjena tudi narečni toponomastiki in mikrotoponomastiki, ki bo gotovo zamikala tudi geografe. Na Ukovški in Rateški planini je bilo razvito planinarjenje in z njim povezano sirarstvo na domači ravni. V Zgornjesavski dolini so ženske nekoč trle, predle in ‘štrikale’, v Ziljski dolini na Koroškem pa je bila razvita predelava lanu, konjereja in z njo povezano furmanstvo. O vseh teh dejavnostih so se v filmski dokumentaciji govorci sproščeno razgovorili in nanizali celo serijo izrazov, ki bodo osnova za nadaljnje jezikoslovne raziskave.

Cilji projekta

Cilji projekta so bili uresničeni v naslednjih fazah:

a) izvedba terenske dialektološke raziskave na podlagi vprašalnice furlanskga lingvističnega ASLEF v 5 raziskovalnih točkah na območju Tromeje (Log pod Mangartom v Posočju, Ukve v Kanalski dolini, Rateče v Zgornjesavski dolini, Zahomec/Bistrica v Ziljski dolini);

b) izdelava vizualne filmske dokumentacije z etnološko vsebino in prikazom govorov Tromeje;

c) besedilna priloga, ki obsega standardno slovensko in fonološko transkripcijo filmskih posnetkov;

č) priprava poskusnega zvezka Slovenskega dialektološkega leksikalnega atlasa SDLA-TRIP I na osnovi zbranega terenskega gradiva.

 

a) Izvedba terenske dialektološke raziskave

Vodja projekta je v vsaki raziskovalni točki za natančno izvedbo terenske raziskave najprej preverila razpoložljivost informantov za sodelovanje pri raziskavi in pri tem upoštevala avtohtone govorce, ki so večinoma pripadali starejši generaciji, ki še obvlada specifično izrazje, ki zaradi spremenjenih življenjskih navad tone v pozabo. Informantom je bilo treba predstaviti potek raziskave in vsebino vprašalnice ASLEF. Obravnavana so bila naslednja poglavja: Hiša in predmeti v njej (vpr. 342-386); Živinoreja in predelava mleka (vpr. 668-714); Gozdarstvo in predelava lesa (vpr. 715-740); Lov (vpr. 214-226); Domače živali, ovčereja, čebelarstvo (vpr. 227-263); Poklici in domača opravila (617-667). Informant je za večino terminov navedel narečno ustreznico standardnega izraza, ki je bila istočasno posneta. Nekatera, sicer redka, vprašanja so ostala neodgovorjena.

Reference:

  • COSSUTTA, Rada. ERC-ARRS projekt Tromeja skozi čas. V: COSSUTTA, Rada (ur.). Tromeje dialektov brez meja. Koper: Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales ZRS. 2018, str. 21-30, ilustr. [COBISS.SI-ID 1540360132] kategorija: 3C (Z) (polovične točke); tip dela je verificiral OSICH
    točke: 10, št. avtorjev: 1
  • COSSUTTA, Rada. Dialectological research in the Tripoint area: the ERC-ARRS project TRIPSAIT. V: GENIS, René (ur.). Definitely perfect: festschrift for Janneke Kalsbeek, (Pegasus Oost-Europese studies, ISSN 1572-0683, 29). Amsterdam: Uitgeverij Pegasus. 2017, str. 91-105, ilustr. [COBISS.SI-ID 1539969732]

b) Izdelava vizualne filmske dokumentacije z etnološko vsebino in prikazom slovenskih govorov Tromeje

Prvotni cilj projekta je bila predelava starega videofilma in izdelava enega samega dialektološkega dokumentarca. Ker se je na koncu projektne raziskave nabralo ogromno posneto dialektološko filmsko gradivo, ki je z znanstvenega vidika dragoceno in bi ga bilo škoda zavreči, se je projektna ekipa odločila, da izdela 4 dokumentarce za posamezne raziskovalne točke. To sicer zahtevno in natančno delo je vodja projekta uspešno izpeljala, opirajoč se na dolgoletno poznavanje Tromeje in lastne izkušnje s področja avdiovizualnega dokumentiranja istrskoslovenskih in kraških govorov, v sodelovanju z raziskovalcem in snemalcem Damjanom Muhičem, ki je bil vključen v projektno skupino. Začetni cilj projekta je bil v videofilmu zajeti različne generacije narečno govorečih enojezičnih in večjezičnih prebivalcev Tromeje, ki obvladajo krajevne govore, toda kasneje je bilo težišče projekta preusmerjeno v beleženje dokumentarnih izjav starejših pričevalcev, ki edini poznajo izginjajoče ali že zamrlo narečno izrazje. Videofilm beleži skupinske pogovore in pripovedovanja posameznikov, njihove spomine na kmečki vsakdan v časih pred mehanizacijo in izkušnje z najrazličnejšimi opravili. Cilj zahtevnega dokumentacijskega postopka je sinhron in avtentičen zapis etnografske vsebine in narečnega besedila, kar je bil tudi namen projekta. Vizualna dokumentacija slovenskih govorov Tromeje z etnološko tematiko, ki jo udejanja projekt na osnovi že posnetega videofilma z dodatkom vzporednih današnjih videoposnetkov, je prava novost pri preučevanju jezikoslovnih pojavov na slovensko-italijansko-avstrijskem jezikovnem stičišču. Z opisom govorov iz najrazličnejših zornih kotov in s prikazom celotnega sociostrukturnega okolja Tromeje je mogoče podati karseda celovito podobo jezikovnega stanja v določenem kraju, položaju in času, ki je bilo doslej bolj ali manj prezrto, saj pogrešamo sistematično jezikoslovno raziskavo tega območja. Za dokumentiranje osnovne podobe govorov, ki so v večjezičnem okolju Tromeje vsakodnevno podvrženi interferenčnim vplivom in spričo sociostrukturnih dogajanj iz roda v rod vse bolj ogroženi, je etnološka tematika, predvsem iz kmečkega ali obrtniškega okolja, najbolj ustrezna. Zato se vizualna dokumentacija osredotoča na prikaz starega kmečkega orodja, predmetov in raznih kmečkih opravil v nizu daljših ali krajših tematskih sklopov, katerim so dodani tudi posnetki iz raznih letnih časov in glasbeni vložki, usklajeni z obravnavano tematiko. Vsakemu dokončanemu filmu je sledil vnos podnapisov oz. njihove korekture. Videofilmu so bile v špici priložene kratke informacije o avtorstvu filma, informantih, sodelavcih in izdajatelju filma, ki jim sledi tudi oznaka projekta z navedbo sofinancerja ARRS-ja. Povezovalno filmsko besedilo je v dokumentarcu iz leta 1997 v standardni italijanščini pri prikazu Kanalske doline, v standardni nemščini pri prikazu Ziljske doline in v standardni slovenščini pri prikazu Posočja in Zgornjesavske doline. Povezovalno filmsko besedilo novega dokumentarca je v standardni slovenščini, narečni filmski izvirnik pa je s podnapisi preveden v tri različne verzije, in sicer v knjižno slovensko, italijansko in angleško.

Reference:

  • Prvi dokumentarec Rateče, nekoč in danes je bil nagrajen na razpisu Nove ideje za Novo univerzo (Ljubljana, 2018) kot Nova ideja za poučevanje dialektologije pri predmetu Kontaktno slovensko jezikoslovje v alpsko-jadranskem prostoru (nosilka dr. Rada Cossutta). Angleška verzija istega filma je bila predstavljena in nagrajena kot ena najboljših live performance na mednarodnem znanstvenem simpoziju SGEM Vienna 2018 (Dunaj, Palača Hofburg, 2018). Sledila je predstavitev filma za slovenske jezikoslovce na mednarodnem znanstvenem simpoziju Slovenski dialekti v stiku 6 (Portorož, 2018), ki ga je organizirala vodja projekta, in na Primorskih slovenističnih dnevih 28 (Sežana, 2018). Isti film je bil predstavljen kot zgodba o uspehu na Raziskovalnem dnevu Italija-Slovenija 2018 (Area Science Park, Padriče 2018) in na 6. doktorski konferenci Nove Univerze (Ljubljana, 2018), kjer je vodja projekta nastopila tudi z referatom Predstavitev rezultatov projekta Tromeja skozi čas: dokumentarni dialektološki film Rateče, nekoč in danes (spletna objava Nove univerze). Drugi dialektološki dokumentarec Log pod Mangartom, nekoč in danes je bil predstavljen na mednarodnem znanstvenem simpoziju Slovenski dialekti v stiku 7 (Portorož 2018) in v Kulturnem domu v Logu pod Mangartom (Log pood Mangartom, 2018), kjer so ga Lužani sprejeli z navdušenjem. Oba dokumentarca sta priložena v obliki DVD-ja monografiji Tromeja skozi čas, ki je pravkar v tisku pri Založbi Annales v Kopru in ki prinaša fonološki zapis v slovenski fonetični pisavi in prepis v standardno slovenščino dokumentarca Rateče, nekoč in danes. Tretji dokumentarec Ukve, nekoč in danes in četrti dokumentarec Zahomec in Bistrica, nekoč in danes sta v fazi montaže in sta predvidena kot priloga poskusnega zvezka slovenskega dialektološkega leksikalnega atlasa SDLA-TRIP I, ki je fazi zadnjih korektur.

c) Besedilna priloga filmskih posnetkov

Filmsko narečno besedilo dokumentarca Rateče, nekoč in danes je bilo najprej prepisano v slovensko standardno inačico in nato usklajeno z zapisom besedila v slovenski fonetični pisavi, ki je bil izveden po zaključenem terenskem delu. Fonološki zapisovanje je potekalo zelo poglobljeno in natančno z večkratnim poslušanjem filmskih posnetkov in upoštevanjem fonološke strukture rateškega govora, opirajoč se tudi na izsledke Rateškega slovarja dr. Jožice Škofic, ki je pregledala in korigirala zadnjo verzijo fonološkega filmskega besedila ter pripravila tudi predlog za poenostavljen zapis.

Reference:

  • Besedilna priloga dokumentarca Rateče, nekoč in danes je pravkar v tisku pri Založbi Annales v Kopru v obliki monografije Tromeja skozi čas, ki obsega tudi kot prilogo v obliki DVD-ja dokumentarca Rateče, nekoč in danes ter Log pod Mangartom, nekoč in danes.

č) Priprava poskusnega zvezka Slovenskega dialektološkega leksikalnega atlasa SDLA-TRIP I

Reference:

  • Poskusni zvezek Slovenskega dialektološkega leksikalnega atlasa SDLA-TRIP I je v zadnji fazi korektur.  Posneto narečno gradivo, ki bo v knjižni izdaji kartografirano, je bilo zapisano s slovensko fonetično pisavo v obliki seznamov besed.

Vodja projekta

dr. Rada Cossutta, znanstvena svetnica (ZRS Koper, Inštitut za jezikoslovne študije)

Sodelavci projekta

  1. Dr. Benko Anja (Raziskovalka 2015; šifra raziskovalke 32131)
  2. Čerče Peter (ZRS Koper, Raziskovalec 2015- 2018; šifra raziskovalca 10756)
  3. Dr. Čok Lucija (ZRS Koper, Raziskovalka 2015- 2018; šifra raziskovalke 11607)
  4. Dr. Kozak Krištof Jacek (UP FHŠ, Raziskovalec 2015; šifra raziskovalca 26159)
  5. Dr. Mikolič Vesna (ZRS Koper, Raziskovalka 2015; šifra raziskovalke 17863)
  6. Muhič Damjan (UP, Raziskovalec 2016; šifra raziskovalca 35545)
  7. Dr. Rožac Tina (Raziskovalka 2015- 2018; šifra raziskovalke 30861)
  8. Dr. Smotlak Maja (Raziskovalka 2017- 2018; šifra raziskovalke 33308)
  9. Dr. Šumenjak Klara (UP FHŠ, Raziskovalka 2015- 2016; šifra raziskovalke 32126)