ABOUT EVENT

Založba Annales ZRS Koper 

 in

 Tržaško knjižno središče

vabi

 v torek, 3. decembra 2019, ob 18.00

v Tržaško knjižno središče (Trg Oberdan 7, v Trstu)

na predstavitev knjige

dr. Mihe Kosmača

»ETNIČNO HOMOGENA EVROPA«

Preselitve prebivalstva v Istri in Sudetih 1945–1948.

Z avtorjem se bosta pogovarjala izr. prof. dr. Borut Klabjan ( Inštitut za zgodovinske študije ZRS Koper) in akad. prof. dr. Jože Pirjevec ( Inštitut za zgodovinske študije ZRS Koper).

O monografiji:

Delo na podlagi obsežnega arhivskega gradiva, časopisja in tiskanih virov omogoča poglobljen vpogled v kaotičen čas po koncu druge svetovne vojne. Avtor primerja obmejna prostora Istre in Sudetov in podaja znanstveno utemeljene odgovore na številna vprašanja: kakšna je bila vloga velikih sil pri obeh procesih preseljevanja; ali je Italija spodbujala izseljevanje prebivalstva iz Istre; kako so jugoslovanske in češkoslovaške oblastne strukture gledale na ta proces; ali je prihajalo do razlik med ukazi, izdanimi na ravni centralnih oblasti in njihovim izvrševanjem na lokalnem nivoju; kakšno vlogo so pri obeh obravnavnih procesih imeli nekateri vodilni akterji – Josip Broz Tito, Vladimir Bakarić, Edvard Kardelj in Edvard Beneš.

Leta 2004 je italijanska država 10. februar razglasila za »dan spomina na žrtve fojb in eksodusa iz Istre, Reke in Dalmacije«. S tem je bil na nacionalno raven povzdignjen mit, da so bili Italijani v drugi svetovni vojni in pred njo žrtve in nikoli povzročitelji trpljenja drugim.

Iz recenzije izr. prof. dr. Gorazda Bajca:

Besedilo je razdeljeno na več smiselnih in vsebinsko povezanih poglavij, ki jih odlikuje intelektualni trud mladega perspektivnega zgodovinarja, kateremu je uspelo kompleksno tematiko metodološko in teoretsko umestiti v tok sodobnih historiografskih diskurzov in trendov. […] Čeprav zveni nenavadno, doslej nismo imeli neke prave znanstvene raziskave o »eksodusu« iz Istre oziroma bolje rečeno o samem odhodu. […] Medtem ko so na Češkem svoj »problem« že pred približno desetletjem vsaj v zgodovinopisju v dobršni meri pojasnili, je zaradi političnih implikacij, ki so se v sosednji italijanski državi prekomerno povečale z izglasovanjem zakona o t. i. »spominjanju na žrtve fojb in eksodusa« (leta 2004), aktualnost monografije, ki jo je skrbno sestavil dr. Miha Kosmač, toliko večja, nadvse dobrodošla, če ne celo nujna.

Iz recenzije dr. Bojana Godeše:

Monografijo odlikuje poleg komparativne metode tudi mednarodna razsežnost njene tematike, kar v slovenskem zgodovinopisju še vedno bolj kot ne predstavlja izjemo. Hkrati velja izpostaviti kot zelo pomembno sestavino monografije tudi avtorjevo poglobitev v terminologijo, kjer mu je uspelo prepričljivo dokazati znanstveno neustreznost nekaterih pojmov (npr. »eksodus«), ki se pojavljajo v javnosti, pa tudi v nekaterih delih z znanstvenimi ambicijami, zlasti seveda v Italiji. […] Sicer pa je pričujoča monografija napisana na podlagi obsežnega arhivskega gradiva, časopisja in tiskanih virov, kar omogoča poglobljen vpogled v ključne značilnosti dobe, ki je v njej zajeta.

O avtorju:

Miha Kosmač (rojen leta 1986) je bil med letoma 2010 in 2016 raziskovalec na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. Leta 2010 je diplomiral iz zgodovine na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Na programu Zgodovina Evrope in Sredozemlja je na isti fakulteti leta 2014 doktoriral z disertacijo o odnosu jugoslovanskih in češkoslovaških oblastnih struktur do izselitve prebivalstva iz Istre in Sudetov (1945‒1948). Kot zunanji sodelavec je sodeloval v pedagoškem procesu na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Na ZRS Koper je sprva delal kot mladi raziskovalec (2010‒2014), med letoma 2014 in 2016 pa kot raziskovalec. Je avtor več znanstvenih člankov, izdanih v slovenskih in tujih znanstvenih revijah, zlasti s področja migracij prebivalstva v Istri po koncu druge svetovne vojne, političnega nasilja v Julijski krajini v času med obema vojnama ter zgodovine Primorcev in Istranov v »posebnih bataljonih« italijanske vojske. Raziskuje po arhivih in knjižnicah v Beogradu, Rimu, Zagrebu, Pazinu, Trstu, New Yorku, v Sloveniji in drugod. Sodeloval je pri več nacionalnih in evropskih raziskovalnih projektih, financiranih iz različnih virov. Od leta 2018 je zaposlen v Mestnem muzeju Idrija kot kustos.

Vljudno vabljeni!