19 Apr 2022

ECO-SMART SPLETNA DELAVNICA: Orodja in smernice za učitelje o vplivu podnebnih sprememb

Mediteranski inštitut za okoljske študije ZRS Koper v sklopu projekta ECO-SMART vabi na spletno delavnico za učitelje ‘Vpliv podnebnih sprememb na ekosistemske storitve obalnih območij Natura 2000: izobraževalna orodja in smernice za učitelje’, ki bo v četrtek, 21. aprila, ob 14.30.

Izobraževanje lahko pomembno prispeva h krepitvi znanja in ozaveščenosti mladih o posledicah podnebnih sprememb in pomenu biotske raznovrstnosti ter ekosistemskih storitev za prilagajanje nanje. V sklopu delavnice bodo s strokovnjaki in učitelji poglobili razumevanje teh problematik in povezanih izobraževalnih izzivov. Predstavili bodo tudi izobraževalni spletni portal, ki so ga pripravili v sklopu projekta ECO-SMART, in smernice o vključitvi vsebin portala v učne procese.

Celoten program in način prijave najdete TUKAJ.

Uvod v projekt ECO-SMART in cilje pilotne aktivnosti za izobraževanje in ozaveščanje bo predstavila dr. Liliana Vižintin z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.  Nato se bo program nadaljeval s predavanjem dr. Darje Piciga o sodobnem znanju o podnebnih, okoljskih in trajnostnih izzivih ter učinkovitem soočanju z njimi, v kontekstu vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj.

Globalni izzivi brez primere, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in netrajnostna raba virov, zahtevajo paradigmatske spremembe v upravljanju za trajnostni razvoj, to je sistemski pristop in inovacije za trajnostne prehode, kot ga skupaj z novo paradigmo znanja razvija Evropska agencija za okolje (EEA) in se v okviru Evropskega zelenega dogovora (EZD) že vključuje v evropske in nacionalne politike in aktivnosti. Doseganje ciljev Agende 2030 in Pariškega sporazuma bo mogoče le s sistemsko spremembo razvojnega modela, in sicer z umeščanjem temeljnih družbeno-ekonomskih sistemov (energija, mobilnost, hrana in sistemi grajenega okolja) v meje ekosistemov, z njihovo globinsko preobrazbo. Kljub izboljšanemu varovanju okolja v Evropi v preteklih desetletjih je EEA v zadnjem poročilu o stanju okolja SOER 2020 opozorila, da Evropa svojih ciljev do leta 2050 ne bo dosegla brez okrepljenih in tudi dodatnih ukrepov v naslednjih desetih letih. Tudi Slovenija dosega blaginjo na način, značilen za razvite države – s preveliko rabo surovin in ekosistemskih storitev Zemlje, in to še v nekoliko večji meri, kot je evropsko povprečje. Ključna področja EZD – kot so na primer blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, trajnostna raba energije, trajnostna mobilnost, trajnostna prehranska veriga, skrb za ekosisteme in biotsko raznovrstnost – so hkrati ključna področja, iz katerih je treba konceptualna znanja in znanja o delovanju v povezavi s cilji trajnostnega razvoja vključiti v izobraževalne sisteme. V predavanju bodo navedeni dokumenti, koncepti in usmeritve pregledno in povezano prikazani.

Dr. Peter Skoberne bo predaval o vlogi in pomenu biotske raznovrstnosti pri trajnostnem razvoju. Trajnostni razvoj temelji na ekološki, gospodarski in družbeni osnovi. Bistvo ekološkega vidika je biotska raznovrstnost – raznovrstnost življenja na genski, vrstni in ekosistemski ravni. Prav ta pestrost omogoča prilagodljivost na spremembe v okolju in vzdrževanje stabilnosti celotnega planeta. Gospodarski razvoj temelji na utvari o nenehni rasti, ki v omejenem sistemu ni mogoča in povzroča velike motnje v uravnalnih sistemih narave. K temu prispevajo tudi odločitve posameznika, vsakega od nas. Večina nas je zaradi načina življenja bolj ali manj odtujenih od narave. Ključno je, da se pri odločitvah zavedamo, da smo neločljivi del narave, kar najlaže krepimo z neposrednim stikom z rastlinami in živalmi v našem skupnem življenjskem prostoru. Za to so lahko primerna tudi območja Natura 2000 in zavarovana območja narave. V prispevku bodo pokazali, kje najti potrebne podatke in kako jih uporabiti pri izobraževanju. 

Praktične primere izobraževalnih aktivnosti v naravi, ki se navezujejo na projektno pilotno območje Natura 2000 Škocjanski zatok pa bo predstavila Bojana Lipej iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

Naravni rezervat Škocjanski zatok ima poleg svoje izjemne vloge kot območje za ohranjanje redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst tudi pomembno izobraževalno vlogo. Raznolikost življenjskih okolij, od sladkovodnih do somornih in skorajda povsem morskih habitatov, in bližina urbanih naselij predstavljata edinstveno priložnost za izvajanje različnih vzgojno-izobraževalnih aktivnosti v naravi. Pouk na prostem je zelo interdisciplinaren (povezuje naravoslovne, tehnične in družboslovne predmete) in vključuje mnoge sodobne didaktične pristope, ki pomagajo pri izoblikovanju intelektualnih sposobnosti učencev, vzpodbujajo njihovo raziskovanje in znanstveno razmišljanje kot tudi iznajdljivost v problemskih situacijah. Ker je pouk na prostem povezan z naravnim okoljem, učence motivira, jih navdušuje za raziskovanje in, kar je najpomembneje, vzpodbuja in ohranja njihovo radovednost.

Učenci tako lahko naravo in njeno raznolikost spoznavajo in doživljajo s pomočjo lastnih izkušenj in izkušenj drugih ter posledično razvijajo odgovoren odnos do ohranjanja in varovanja naravnega okolja. Izobraževalne aktivnosti, ki se izvajajo v Škocjanskem zatoku, sledijo skupnemu cilju in to je prenos informacij in znanja o vrednosti naravnega kapitala (sredstev in storitev), vlogi Nature 2000 in zavarovanih območij pri ohranjanju biotske raznovrstnosti ter hkrati o krhkosti ekosistemov. Na predavanju bo predstavljen vzgojno-izobraževalni program Naravnega rezervata Škocjanski zatok z aktivnostmi in praktičnimi primeri kot tudi možnosti in priložnosti za izboljšavo ter nadgradnjo z novimi znanji.

Projekt ECO-SMART – Tržišče ekosistemskih storitev za napredno politiko zaščite območij NATURA 2000 je sofinanciran v okviru Programa Sodelovanja Interreg V-A Italija-Slovenija 2014-2020 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Italijanski partnerji na projektu so Dežela Veneto (vodilni partner), Občina Monfalcone – Tržič in Univerza v Padovi, slovenska partnerja pa sta Regionalni razvojni center Koper (RRC Koper) in Mediteranski inštitut za okoljske študije ZRS Koper.

Dodaj odgovor