24 Sep 2021

Dr. Rado Pišot s konference na Bledu: »Zagotavljanje zadostne in kakovostne gibalne dejavnosti je v času omejitev še večji izziv«

V okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU je danes na Bledu potekala konferenca na temo vseživljenjske gibalne dejavnosti, tudi v luči covida-19. O izzivih gibalne ne(dejavnosti) je v panelni razpravi sodeloval tudi dr. Rado Pišot, direktor Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper.

Na konferenci so sodelovali evropski generalni direktorji za šport, številni tuji in domači mednarodno priznani strokovnjaki s področja problematike gibalne dejavnosti, predstavniki Evropske komisije in druga zainteresirana javnost. Udeleženci dogodka so razpravljali o tem, kakšne so posledice gibalne nedejavnosti na zdravje in kako zmanjšati obdobja gibalne nedejavnosti ter doseči ustrezno vseživljenjsko gibalno dejavnost vsakega posameznika.

Dr. Rado Pišot, direktor  Znanstveno-raziskovalnega središča Koper je v panelni debati »Izzivi gibalne (ne)dejavnosti: vseživljenjska udeležba v športu, rekreaciji in vadbi« z dr. Ken Greenom iz Univerze v Chesterju ter dr. Caterino Pesce iz rimske univerze »Foro Italico« izpostavil pomen gibalne aktivnosti, ki je po njegovem mnenju »v tem trenutku potrebna bolj kot kadarkoli prej, saj je izrednega pomena za fizično pripravljenost, krepitev imunskega sistema in ohranjanje psihofizičnega ravnotežja.« Redna gibalna dejavnost je eden najpomembnejših dejavnikov za ohranjanje zdravja in preprečevanja bolezni, ki pa zaradi naglega tehnološkega razvoja izginja iz posameznikovega vsakdana. »Danes je kar 80 odstotkov poklicev, ki ne zahtevajo nikakršnega fizičnega napora. Še pred 50 leti je bila slika popolnoma drugačna,« je poudaril dr. Rado Pišot.

Zadnji dve desetletji smo priča vse pogostejšemu sedečemu življenjskemu slogu, kar so varnostni ukrepi ob situaciji covid-19 še dodatno poslabšali – telesno nedejavne populacije je vedno več. »Sedentarno vedenje/gibalna neaktivnost je bila pred 14 leti sedmi faktor umrljivosti v svetovni populaciji, danes je že na drugem mestu – med dejavniki kroničnih nenalezljivih bolezni. Številne znanstvene raziskave so pokazale, da je redna gibalna dejavnost varovalni dejavnik zdravja in ugodno vpliva na številne, že prisotne dejavnike tveganja ter že razvite bolezni,« je bil jasen Pišot in nadaljeval s problematiko gibalne nedejavnosti otrok in mladostnikov: »Vedno daljša obdobja gibalne neaktivnosti so prisotna tako v aktivni kot v neaktivni populaciji otrok in mladostnikov. Zagotavljanje zadostne in kakovostne gibalne aktivnosti je zagotovo izziv, ki ga moramo redno obravnavati. Vprašanje gibalne neaktivnosti in s tem najranljivejših podskupin pa je treba obravnavati ločeno in s posebnimi pristopi, intervencijami in orodji. V zvezi z omejitvami, ki so posledica pandemije covid-19, se moramo zavedati, da omejevanje gibalnih in športnih aktivnosti ter onemogočanje vzdrževanja potrebnega gibalnega minimuma vodi v zaprto zanko, ki ustvarja pogoje za povečanje izpostavljenosti kroničnim nenalezljivim boleznim, slabša odpornost in povečuje ranljive skupine že med mladimi. Slednje pa lahko povzroči sistematično slabše zdravje, večjo ranljivost za sladkorno bolezen, bolezni srca in ožilja itd. – tako vstopamo v začaran krog. Covid -19 morda ni le epizoda, epidemije virusnih bolezni so realnost, s katero se moramo naučiti živeti. Ta situacija, brez primere v zgodovini, zahteva usklajeno prizadevanje za odpravo teh posledic, takojšnje ukrepanje s ciljem sistematičnega zmanjševanja obdobij gibalne nedejavnosti ter ustvarjanja in spodbujanja programov vseživljenjske gibalne dejavnosti.«

V poduk tega, da je obdobja gibalne neaktivnosti potrebno zmanjševati, sta voditelj Igor E. Bergant in dr. Rado Pišot ob zaključku razprave s sproščenim navodilom: »Kadarkoli se usedeš, se usedi 10 krat«, razgibala polno dvorano na Bledu.

Dodaj odgovor