Prispevek dr. Mateje Sedmak o očetovanjih v Primorskih novicah
Znanstveno-raziskovalno središče Koper
obvešča,
da si je v Primorskih novicah z dne 9. maja 2020 mogoče prebrati prispevek sodelavke dr. Mateje Sedmak , predstojnice Inštituta za družboslovne študije ZRS Koper z naslovom
“Očetovanje”
Članek je za naročnike e-verzije Primorskih novic dostopen tukaj.
Preostalim ponujamo v branje del zapisa.
Vabljeni k branju!
V času mojega otroštva smo bili otroci v lasti mam. Mame so nas nadzirale, tolažile in kaznovale. Mame so razumele in vedele, tudi če tega niso pokazale. Na kratko, za nas so skrbele mame.
Če smo bili bolni, so ostajale doma, hodile so na govorilne ure, potiskale vozičke malčkov, za nas kupovale čevlje ali šolske potrebščine, nas klicale k večerji … Očetje so se vpletli, če je bilo kaj hudo narobe, s kaznijo ali prepovedjo oziroma, ko je šlo zares. Očetje so bili zraven, če je šlo za igro, zabavo, kaj prepovedanega ali presežnega. Takšna razdelitev vlog, ki jo je v zahodnem svetu utrdila viktorijanska doba 19. stoletja, je bila z redkimi izjemami prevladujoča. Moški za otroke nekako niso imeli časa, volje, zanimanja, imeli so druge prioritete in bilo je nekako udobno. Tudi mame same in širša družba od njih niso pričakovali večje vključenosti.
Današnji očetje so bolj vpeti v življenja svojih otrok, žal pa prakse vsakdanjega življenja kažejo, da se pričakovanja o veliki spremembi očetovanja niso povsem uresničila.
Nekje na začetku pubertete mi je postalo jasno, kako strahotno ceno so za ta čustveni odmik pripravljeni plačati očetje, in zdelo se mi je neverjetno. Velika večina otrok ni imela pomislekov glede tega, koga ima raje, če je to povsem neprimerno vprašanje zletelo iz ust kakšne nepremišljene ali rahlo zlobne sorodnice ali soseda. Seveda je bila to mama. Tista mama, ki je skrbela in je vedela …
Moški so odsotnost v življenju svojih otrok plačali s čustveno distanco, površinskim odnosom ali celo odsotnostjo vsakršnega odnosa. Otroci so imeli očete lahko radi, vendar z njimi niso vzpostavili globljega in pristnega stika. Ker je za pristen odnos z otrokom potreben skupen čas, vsakodnevno sledenje, poslušanje in vživljanje … Oče je bil tako družinska figura, ki se jo uboga, lahko tudi spoštuje ali boji, vendar brez globlje navezanosti.
Preostali del prispevka je dostopen s klikom na povezavo: https://www.primorske.si/mnenja/kolumne/negovanje-odnosov/ocetovanja
Vir: Primorske novice, 09.05.2020