Jaz, revež: socialno in kulturnozgodovinska analiza vsakdana revežev s poudarkom na analizi ubožnih prošenj (Z6-3655)

Inštitut za zgodovinske študijeNacionalni projekti

Nosilec projekta: UP ZRS
Trajanje projekta: 01.05.2010 - 30.04.2012
Tip projekta: podoktorski raziskovalni projekt


Raziskava, predlagana v projektu, bo prva celovita analiza v slovenskem prostoru, ki bo poglobila vedenje o obsegu revščine ter vsakdana revnih posameznikov v 18. stoletju, tako tistega dela tedanjega slovenskega ozemlja, ki je bil pod habsburško nadoblastjo, kot tistega pod beneško. Cilj raziskave je dokazati, da primerjalna analiza načina življenja v družbo popolnoma integriranih posameznikov z neintegriranimi da bolj kompleksen vpogled v vsakdan revnih, njihove kulturne prakse, socialne mreže, medgeneracijske odnose in njihove taktike preživetja. Revščina je bila sestavni del vsakdanjega življenja zgodnjenovoveških urbanih in ruralnih skupnosti na eni strani in religioznega življenja na drugi strani. Problem revežev in beračev je bil v Habsburški monarhiji in tudi v propadajoči Beneški republiki v 18. stoletju ena od osrednjih tem javne varnosti, saj se je vprašanje revnih neposredno povezovalo z domicilno pravico, določalo je pomen dela in nedela in je bilo del reforme kazenskega prava. Ključnega pomena za razumevanje kompleksnosti socialnih in kulturnih praks povezanih z fenomenom revščine v 18. stoletju je preučevanje usod posameznikov. Prav ti so bili zaradi osredotočenosti raziskav na odnos države do revežev in razvoja socialne oskrbe ponavadi prezrti.

 

 




© 2014 Znanstveno-raziskovalno središče | Centro di ricerche scientifiche
Avtorji: Emigma
na vrh