Slovenci v jugoslovanski diplomaciji in zunanjepolitičnem delovanju 1941–1980: odprta vprašanja in raziskovalne perspektive (J6-4112)

Inštitut za zgodovinske študijeNacionalni projekti

Nosilec projekta: UP ZRS
Trajanje projekta: 01.07.2011 - 30.06.2014
Tip projekta: temeljni raziskovalni projekt


Čeprav je samostojna slovenska država nastala šele leta 1991, lahko o aktivnosti Slovencev v diplomaciji in v mednarodnih odnosih govorimo že pred osamosvojitvijo. Predlagani raziskovalni projekt »Slovenci v jugoslovanski diplomaciji in v zunanjepolitičnem delovanju 1941–1980: odprta vprašanja in raziskovalne perspektive« se na osnovi spoznanja o skupnih značilnostih in odprtih raziskovalnih problemih naslovne tematike ukvarja z obdobjem slovenske diplomatske zgodovine, ki doslej še ni bilo celovito prikazano, kljub temu da gre za specifično in pomembno, bodisi samostojno bodisi v jugoslovanskem okviru, delovanje slovenskih diplomatov v času intenzivnega dogajanja na mednarodnem področju. Izhajajoč iz novejših spoznanj stroke in dolgoletnih raziskovalnih izkušenj vodje ter članov projektne skupine, so bili indentificirani glavni idejni, politični in ekonomski faktorji, ki so v tem obdobju zaznamovali delovanje slovenskih diplomatov in ostalih posameznikov, ki so se ukvarjali z jugoslovansko zunanjo politiko: interes za revizijo državnih meja, kulturna in idejna navezava na zahodni in srednjeevropski prostor ter ekonomska navezava na kapitalistične države. Upoštevajoč naštete faktorje, ki so vsak v svojem zgodovinskem kontekstu narekovali angažma slovenskih diplomatov, smo izoblikovali več raziskovalnih sklopov, ki se jim bomo posebej posvetili.
Na prvem mestu bo s celovitim prikazom diplomatskega delovanja Slovencev iz vseh ideoloških taborov v domovini in v emigraciji obravnavan čas druge svetovne vojne. Povojno obdobje je bilo najprej zaznamovano z aktivnostmi za rešitev mejnih vprašanj v kar so slovenski diplomati (npr. Vilfan, Bebler, Brilej) in drugi strokovnjaki (npr. Zwitter) vložili ogromne napore, kasneje pa z iskanjem neodvisne pozicije med obema svetovnima blokoma in kreiranjem politike neuvrščenih pri čemer so imeli slovenski politiki zlasti E. Kardelj in S. Dolanc (zaradi svojega zadržanega stališča do pretesnih stikov s Sovjetsko zvezo) poseben interes. Zadnji del raziskave je čas t.i. paradiplomatske dejavnosti, ko so slovenske republiške oblasti od konca 60. let dalje zastavile lastno zunanjepolitično iniciativo, predvsem na področju čezmejnega sodelovanja, z namenom krepitve ekonomskih odnosov in sodelovanja s slovenskimi manjšinami. Na osnovi poglobljenega raziskovanja v domačih in tujih arhivih oziroma bibliotekah (v Beogradu, Zagrebu, Londonu, Washingtonu, New Yorku, Moskvi, Parizu, Oslu, Berlinu, New Delhiju, Pragi, Rimu) ter zbiranja ustnih pričevanj si je projektna skupina zadala več ciljev, mdr. prikaz medvojne diplomatske aktivnosti Slovencev v partizanskem in protipartizanskem taboru, ugotavljanje vpliva (slovenskih) nacionalnih specifik in mednacionalnih dinamik v socialistični Jugoslaviji na oblikovanje državne zunanje politike, razumevanje izvorov in pomena zgodnjih oblik samostojne republiške zunanjepolitične iniciative in ovrednotenje teoretskih prispevkov slovenskih strokovnjakov za mednarodne odnose.




© 2014 Znanstveno-raziskovalno središče | Centro di ricerche scientifiche
Avtorji: Emigma
na vrh