Oborožena meja. Politično nasilje v severnem Jadranu, 1914–1941 (J6-7152)

Inštitut za zgodovinske študijeNacionalni projekti

Nosilec projekta: UP ZRS
Trajanje projekta: 01.01.2016 - 31.12.2018
Tip projekta: Temeljni raziskovalni projekt


Financer: ARRS

Bibliografske reference: link na SICRIS http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opdescr=search&opt=2&subopt=400&code1=cmn&code2=auto&psize=1&hits=1&page=1&count=&search_term=Borut%20Klabjan&id=9967&slng=&order_by

 

Projekt s historične perspektive analizira oblike političnega nasilja s pomočjo raziskovanja odnosa med identiteto in ideologijo na območju severnega Jadrana, ki si ga danes delijo Slovenija, Italija in Hrvaška. Časovni okvir sega od začetka prve svetovne vojne julija 1914 do izbruha druge svetovne vojne v tem prostoru aprila 1941.

Velika vojna in razpad habsburškega cesarstva sta severni Jadran spremenila v "razbito območje" (Bartov, Weitz), kjer je zaradi dvoumnosti nastalega položaja prišlo do oblikovanja teritorija brez točno določene državne oblasti. Avstrijsko primorje je nadomestila italijanska Julijska krajina, vendar ta prehod ne moremo šteti kot linearen proces, ampak so bile skozi več let zanj značilne izrazite politične, gospodarske, vojaške in kulturne nestabilnosti, hkrati pa je postal laboratorij za nove oblike vojaškega in paravojaškega nasilja (fašistične milice). To se je dogajalo v vakuumu, ki je nastal po razpadu habsburške monarhije, hkrati pa je nasilje služilo kot dopolnilo k novi državni oblasti in njeni legitimaciji. Valovi državnega nasilja so se pojavljali v različnih oblikah, med letoma 1920 in 1930 je prišlo do vzpona boja proti nasilju, ki je temeljil tudi na terorističnem delovanju.

Pri zgodovinski raziskavi nasilja v severnem Jadranu moramo upoštevati širše in globalne okvirje, kakršni so bili boljševistična revolucija, zlom imperializma in etnični konflikti v srednji Evropi. Projekt si tako prizadeva pokazati, kako se je nasilje prve svetovne vojne zavleklo tudi v povojni čas ter raziskati, na kakšen način se je spreminjalo, modificiralo, ideologiziralo, sistematiziralo, legitimiralo in prilagajalo novi stvarnosti, pa tudi, kakšne oblike protinasilja je izzvalo. Na podlagi interdisciplinarne analize bomo preučevali politiko socialnih in etničnih konfliktov ter odprli vprašanja glede primernosti uporabe nasilja. Vprašanje, kako je lahko kljub negotovim in sovražnim političnim razmeram prišlo do stikov med različnimi družbami, je za zgodovino severno-jadranske regije in Evrope na splošno izjemnega pomena.

Pri zgodovinski analizi tega območja uporabljamo interdisciplinarne in primerjalne metodološke pristope, ne glede na današnje politične in administrativne razmejitve. Prepričani smo, da je tak pristop v zgodovinopisju analiziranega območja edini način za preseganje ekskluzivističnih (nacionalnih) interpretacij.

Da bi lahko ponovno premislili in re-definirali zgodovino nasilja na obravnavanem območju, bomo uporabili objavljene in neobjavljene vire. Poleg tega bo uporabljena metodologija od zgoraj navzdol od spodaj navzgor; tako pri analizi arhivskih dokumentov državnih organov (nacionalnih arhivov v Rimu, Zagrebu, Ljubljani in lokalnih arhivov v Kopru, Trstu, Reki in v Pazinu) kot pri analiziranju dokumentov nedržavnih akterjev (biografije veteranov, članov fašistične milice, slovenskih terorističnih skupin TIGR, itd.).

S pregledom primarnih arhivskih virov in s pomočjo teoretskih izsledkov nasilja bomo preučili naslednje vidike:

1) oblike demobilizacije v severnem Jadranu po prvi svetovni vojni;

2) oblike vojaškega, paravojaškega in policijskega nasilja;

3) javno nasilje in njegove državne in nedržavne akterje;

4) retoriko nasilja (priljubljene slike, pripovedi itd.);

5) reakcijo spola in nasilja.

 

Faze projekta in njihova realizacija:

Januar–April 2016

 

Analiza literature;

Izdelava baze podatkov za literaturo, vire in vizualno gradivo;

Priprava empirične raziskave;

Maj–Avgust 2016

 

Prva faza zbiranja gradiva za empirično raziskavo (v

arhivih in knjižnicah, delo na terenu);

Analiza empiričnih podatkov (nepretrgoma);

Izdelava vsebin za internetno stran;

Vnašanje empiričnih podatkov v skupno podatkovno

bazo (nepretrgoma);

 

Zbiranje in deskripcija fotografskega in drugega

vizualnega gradiva (nepretrgoma).

September–December 2016

Analiza zbranega empiričnega gradiva ter izmenjava

empiričnih podatkov (nepretrgoma);

Priprava druge faze empiričnih raziskav;

Prijava panela na letno konferenco ECPR (European

Consortium for Political research) v letu 2017.

Januar–April 2017

 

Priprava radijskih oddaj;

 

Individualne in skupinske predstavitve na različnih

nacionalnih in mednarodnih konferencah;

Maj 2017 Prvi delni rezultati:

Izdelava podatkovne baze za vire;

Nove vsebine za spletno stran;

Izdaja radijskih oddaj;

 

Maj–Avgust 2017

 

Druga faza empirične raziskave;

Intervjuvanje in drugo snemanje za radijske oddaje;

Organizacija panela in sodelovanje na konferenci

ECPR.

 

 

September–December 2017

Delo na publikacijah, revizija osnutkov referatov in

predložitev publikacij znanstvenim revijam;

Organizacija in predstavitev panela na letno

konferenco ASN v letu 2018 v New Yorku;

Poziv za oddajo referatov za zaključno konferenco

projekta.

 

Januar–April 2018

 

Tretja in hkrati zaključna faza empirične raziskave;

Organizacija panela in sodelovanje na letni

konferenci ASN v New Yorku v aprilu 2018;

Stalna priprava zaključne konference.

Maj–September 2018

 

Oddaja izvirnih znanstvenih članov v objavo;

Priprava zaključne konference.

Oktober 2018

 

Zaključna konferenca v Kopru.

November 2018

 

Priprava konferenčnih referatov za tisk;

Priprava zaključnega poročila projekta.

December 2018

 

Zaključna razprava ob koncu konference;

Publikacija člankov v znanstvenih revijah;

Zadnja verzija spletne strani skupaj z izdelano

vizualno zbirko.

 

     

 

 




© 2014 Znanstveno-raziskovalno središče | Centro di ricerche scientifiche
Avtorji: Emigma
na vrh