Trajnostni razvoj v globalni konvergenci novih medijev in javne sfere (J5-4238)

Inštitut za družboslovne študijeNacionalni projekti

Vodja projekta na UP ZRS: prof. dr. Slavko Splichal
Nosilec projekta: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede (UP ZRS kot partner)
Sodelavci na UP ZRS:
Trajanje projekta: 01.07.2011 - 30.06.2014
Tip projekta: Temeljni raziskovalni projekt


Izhodišča
Od leta 1980 dalje je za družbeno raziskovanje značilna vrsta teoretičnih inovacij in rekonceptualizacij, s katerimi se družbene vede odzivajo na spektakularne družbene spremembe v svetu. Te vključujejo ideje globalizacije in globalizma, trajnostnega razvoja, javne sfere, konvergence in novih medijev. Omenjene znanstvene (re)vizije lahko pripišemo izzivom, s katerimi se sooča celotno "polje javnega", ki se je razširilo onkraj meja nacionalne države, tradicionalnih medijev, in konvencionalne izolacije znanosti od javne sfere.

Opredelitev problema
Predlagani projekt je usmerjen v proučevanje problemov trajnostnega razvoja in njihove povezanosti s (pre)oblikovanjem javne sfere v obdobju konvergence medijev. Trajnostni razvoj tako globalno kot lokalno postaja "javni problem", kar zahteva vzpostavitev javne sfere oz. javnosti, ki se ukvarja z vprašanji in problemi v zvezi s posledicami družbenih transakcij, v katerih državljani ne morejo sodelovati. To se lahko zgodi le s svobodnimi in demokratičnimi oblikami komuniciranja, ki so konstitutivne za civilno družbo in "trajnostno" javno sfero pa tudi za "javno znanost" (ki je tudi eden izmed problematiziranih pojmov tega časa), pri čemer je ključno vprašanje, ali je oz. kako je mogoče razrešiti stoletja star problem, kako javno sfero narediti univerzalno dostopno, interaktivno in resnično deliberativno.

Cilji raziskave
Projekt postavlja naslednje ključne raziskovalne cilje:
1. pojasnitev odnosa med (družbenimi) vedami, znanjem in javno sfero v odnosu do trajnostnega razvoja, zlasti vprašanja legitimnosti in učinkovitosti konstruktivnega znanstveno-političnega dialoga skozi demokratično udeležbo;
2. genealoška analiza (re)konceptualizacij "trajnostnega razvoja", da bi pojasnili odnos med pojmom(-i) in posebnimi vrstami interesov glavnih akterjev pri spodbujanju določenih tipov trajnostnega razvoja;
3. opredelitev ključnih razsežnosti in oblik diskurzov trajnostnega razvoja v slovenski družbi z vidika homogenosti / razdrobljenosti diskurzov glede na statuse različnih akterjev, racionalno-kritično argumentacijo in (ne)naslavljanje vprašanja pogojev in prevladujočih oblik produkcije;
4. analiza preoblikovanja komunikacijskih dejavnosti v javni sferi, ki jih prinašajo novi mediji, in možnosti transformacije doslej pasivnih občinstev v protagoniste v produkciji vsebin ter opolnomočenja civilnodružbenih akterjev.

Raziskovalne metode in postopki
Delo na projektu bo razdeljeno v štiri module skladno s postavljenimi ključnimi cilji. Za doseganje postavljenih ciljev bo uporabljen širok razpon raznovrstnih kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalno-analitičnih metod za zbiranje podatkov od analize besedil in analize diskurza prek fokusnih skupin in globinskih intervjujev do standardiziranih mnenjskih poizvedb in analize internetnih interakcij. S kvantitativnimi metodami zbrani podatki bodo analizirani z ustreznimi multivariatnimi statističnimi metodami.

Relevantnost
Projekt izhaja iz vse večjega zavedanja, da morajo tako civilnodružbene organizacije kot politične stranke in vlade preoblikovati svoje prakse, da bi spodbudile vključevanje vseh družbenih skupin in posameznikov, ki jih dolgoročno in pomembno prizadevajo posledice delovanja akterjev, na katerega državljani neposredno ne morejo vplivati. Zastavlja vprašanja, ki so pomembna za razumevanje procesov konvergence v javni sferi in bistvena za spodbujanje demokratične politične participacije državljanov. Projekt bo imel pomembne učinke za politiko in prakso predvsem s tem, da bo prispeval k odpravi pomembne pomanjkljivosti v procesu in metodi načrtovanja dolgoročnih razvojnih usmeritev, ki se kaže v nevključevanju vseh, za izvedbo nujnih deležnikov procesa, nerazumevanju potrebe po vključevanju teh deležnikov, odsotnosti kvalifikacij in znanja za vodenje teh procesov in moderacijo procesa načrtovanja.




© 2014 Znanstveno-raziskovalno središče | Centro di ricerche scientifiche
Avtorji: Emigma
na vrh