Povečanje učinkovitosti in aplikativnosti preučevanja naravnih nesreč s sodobnimi metodami (L6-4048)

Inštitut za družboslovne študijeNacionalni projekti

Vodja projekta na UP ZRS: dr. Matija Zorn
Nosilec projekta: ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti (UP ZRS kot partner)
Sodelavci na UP ZRS:
Trajanje projekta: 01.07.2011 - 30.06.2014
Tip projekta: Aplikativni raziskovalni projekt


Številni državni dokumenti omenjajo naravne nesreče in predvidevajo ukrepe in varstvo pred njimi, a se predvsem preventivni ukrepi v praksi le redko izvajajo. Eden od razlogov za to je pomanjkanje ustreznih metodologij za hitro in učinkovito izvajanje preventive.
V predlaganem projektu bomo za področje geomorfoloških naravnih nesreč (zemeljski plazovi, skalni podori, drobirski tokovi, erozija) izdelali ustrezne metodološke rešitve in na podlagi teh naredili tudi kartografske podlage (zemljevide ogroženosti), ki bodo lahko prispevale k udejanjanju preventivnih ukrepov, kot jih predvideva zakonodaja (glej Zakon o vodah). Geomorfološke naravne nesreče imajo namreč velik vpliv na družbo, a so prepogosto spregledane (razen za kratek čas, ko se zgodi kakšna tovrstna nesreča). Rezultati bodo zato pripomogli k večjemu razumevanju geomorfnih procesov, uporabni pa bodo predvsem pri prostorskem načrtovanju, strategijah prostorskega in ekonomskega razvoja ter v prometu, saj bo na podlagi zemljevidov ogroženosti mogoče oceniti, kateri geomorfni procesi so problematični na določenih območjih, in zagotoviti večjo varnost pred njimi.
Pri projektu bomo združili poznavanje področij geomorfnih procesov in okoljske zgodovine s poznavanjem geografskih informacijskih sistemov (GIS). Poznavanje geomorfnih procesov je nujno za razumevanje nastanka in dinamike geomorfoloških naravnih nesreč, poznavanje okoljske zgodovine je nujno za razumevanje, da so naravne nesreče v pokrajini stalnica, poznavanje GIS pa je nujno za njihovo učinkovito modeliranje. Združitev omenjenih področij bo omogočila izdelavo metodologij, s katerimi bomo na državnem in pokrajinskem nivoju določili območja, na katerih je večja možnost za nastanek določene geomorfološke naravne nesreče.
Na začetku projekta bomo preverili uporabnost obstoječih tujih metod za slovenske naravne razmere. Te ne bomo le prenesli v naše okolje, pač pa jih bomo ustrezno prilagodili, saj se je v preteklosti tuje modele prepogosto nekritično prenašalo v naše okolje (predvsem to velja za modeliranje erozijskih procesov). Vzporedno bomo razvijali tudi lastne metode (modele), ki bodo temeljile na našem poznavanju področja. V preteklosti smo že razvijali tovrstne modele (glej: ZORN, M., KOMAC, B.: Deterministično modeliranje ogroženosti zaradi zemeljskih plazov in skalnih podorov.).

Sledila bo izdelava državnih in regionalnih zemljevidov ogroženosti za posamezne geomorfološke naravne nesreče, pa tudi skupna ocena ogroženosti. Osnova za izdelavo zemljevidov s pomočjo GIS bodo najbolj natančni in georeferencirani podatkovni sloji z naravno- in družbenogeografskimi prvinami pokrajine. Na podlagi tako izdelanih zemljevidov bomo izbrali najbolj problematična območja, predvsem takšna z zgostitvami prebivalstva ter infrastrukture, za katera bomo nato izdelali zemljevide ogroženosti v večjih merilih. Na manjših območjih bo mogoče na terenu preučevati posamezne pretekle, obstoječe ali potencialne geomorfne dogodke. S tem bo projekt prispeval tudi k večjemu poznavanju geomorfnih procesov samih. To bo v sklepni fazi projekta pomagalo pri končni izdelavi čim bolj učinkovitih in aplikativnih metod za preučevanje geomorfoloških naravnih nesreč.

Rezultati projekta bodo uporabni tako za prostorske načrtovalce, urbanistične planerje, gradbenike in krajinske arhitekte, kot tudi za različne državne, regionalne in lokalne ustanove, ki se ukvarjajo s planiranjem, kmetijstvom, gozdarstvom ali naravno dediščino. Rezultati pa bodo uporabni tudi za samo geografijo oziroma geomorfologijo, saj bo projekt obravnaval enega njunih osnovnih temeljev, t. j. poznavanja geomorfnih procesov.




© 2014 Znanstveno-raziskovalno središče | Centro di ricerche scientifiche
Avtorji: Emigma
na vrh