Strategija RS za oblikovanje skupnega slovenskega kulturnega prostora ter opredelitev institucionalnih in razvojnih usmeritev po vstopu v EU (V6-0118)

Inštitut za družboslovne študijeNacionalni projekti

Vodja projekta na UP ZRS: izr. prof. dr. Jernej Zupančič
Nosilec projekta: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta (UP ZRS kot partner)
Sodelavci na UP ZRS: mag. Zorana Medarić
Trajanje projekta: 01.09.2004 - 28.02.2006
Tip projekta: Ciljni raziskovalni program


Projekt je široko zastavljeno interdisciplinarno, medinstitucionalno raziskovalno delo na področju humanistike in družboslovja, ki bo na podlagi uporabljenih metod, kratkega teoretskega uvoda ter obsežne kritične analize in uporabe doslej izdelanih parcialnih študij ter po potrebi tudi krajših empiričnih proučevanj pripravil osnutek celovite strategij oblikovanja in razvoja skupnega slovenskega kulturnega prostora po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, upoštevajoč pri tem različne procese evropske integracije; evropski geografski-prostorski, pravni, politični, kulturni in gospodarski okvir; globalizacijo ekonomskih in kulturnih odnosov ter procesov; ter pogojev mobilne, multikulturne informacijske družbe. Kultura je izredno širok, dinamičen, odprt sistem medsebojne komunikacije in oplajanja, a tudi konkurence in spopadanja. Vsem evropskim narodom in nacijam je velika vrednota; njeno ohranjanje in razvoj je vsem pomemben strateški cilj. Pojem skupnega slovenskega kulturnega prostora ima za seboj že bogato in dolgo zgodovino, a zaradi objektivnih mednarodnih in tudi internih, slovenskih okoliščin je doživljal le parcialno realizacijo. Vstop Slovenije v EU bistveno spreminja pogoje razvoja slovenskega kulturnega prostora.
Prihodnost slovenskega kulturnega prostora je odvisna tako od ukrepov kulturne politike države kakor tudi od vitalnosti posameznikov in skupin na ravni civilne družbe. Čeprav globalizacijski pritisk t. i. kulturnega imperializma večjih in močnejših sicer obstaja, je pogosto le izgovor za preskromno ustvarjalnost, premajhno prodornost, povezanost in provincializem. Da bi v družbi večjih in močnejših lahko obstali, bo moral biti slovenski kulturni prostor učinkovitejši pri spodbujanju ustvarjalnega potenciala. Iskati bo treba učinkovite substitute za lastno relativno majhnost in razvitost, ter pri tem premagati še premalo razvito državno regulacijo in slabo razvito civilnodružbeno sfero. Posebej ob potrebno opredeliti tudi materialne in prostorske pogoje za ohranjanje in razvoj slovenske identitete v celotnem slovenskem kulturnem prostoru.




© 2014 Znanstveno-raziskovalno središče | Centro di ricerche scientifiche
Avtorji: Emigma
na vrh