Digitalno državljanstvo (J5-5572)

Inštitut za družboslovne študijeNacionalni projekti

Vodja projekta na UP ZRS: doc. dr. Mojca Pajnik
Nosilec projekta: Mirovni inštitut (UP ZRS kot partner)
Sodelavci na UP ZRS:
Trajanje projekta: 01.08.2013 - 31.07.2016
Tip projekta: Temeljni raziskovalni projekt


Izhodišča
Za ustrezne odzive na družbene spremembe na področju družboslovja narašča potreba po inovacijah in rekonceptualizacijah teorij in idej. DIG-CIT se ukvarja z vprašanem politične participacije, ki se spreminja pod vplivom naraščajoče družbene kompleksnosti, vzpona informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter konvergence medijev. Izhajamo iz teze, da proces demokratizacije državljanstva v digitalnih družbah zahteva preoblikovanje politik, ki bodo bolj spodbujale vključevanje državljanov. Digitalno državljanstvo obravnavamo kot delovanje državljanov v enakopravnih odnosih v skupnosti (polity), s poudarkom na preučevanju priložnosti in ovir online okolja in z upoštevanjem vrste okoliščin, ki določajo participacijo v (evropski) javni sferi. V obravnavi digitalnega državljanstva se poslužujemo treh teoretskih pristopov: 1. teorije državljanstva, 2. kritične teorije s področja interneta in 3. teorije pozicionalnosti in intersekcionalnosti.

Opredelitev problema
DIG-CIT se osredotoča na preučevanje participacije mladih kot digitalno pismene generacije, ki je razmeroma nezainteresirana za institucionalno politiko, se redko udeležuje volitev in je obenem najbolj digitalno aktivna. Uvajamo digitalno državljanstvo kot perspektivo, ki je sposobna ustvariti povezanost državljanov s politiko tako, da se ti ne prepoznajo zgolj kot naslovniki politik, ampak tudi kot njeni avtorji. Z analizo kompleksnosti političnega delovanja DIG-CIT proučuje možnosti vključevanja aktivnosti državljanov v procese oblikovanja politik. Vprašanje je, na eni strani, kako razpršenost online glasov osmisliti oziroma kako jo obravnavati, da bo imela večji učinek na delovanje etablirane oblasti, in, na drugi strani, kako oblast senzibilizirati za to, da bo v večji meri prepoznala relevantnost političnega delovanja mladih za demokratizacijo družb in da bo razvila mehanizme za horizontalno komuniciranje.

Cilji, relevantnost in vpliv
Cilj je ponuditi inovativni konceptualni okvir za preučevanje digitalnega državljanstva, ki bo ustvaril nova spoznanja raziskovalno in bo ponudil predloge za oblikovanje politik, usmerjenih v doseganje maksimalnega javnega potenciala političnega delovanja na lokalni, nacionalni in globalni ravni. Specifični cilji so oblikovani na treh ravneh: 1. Na teoretični ravni je cilj koncipirati digitalno državljanstvo kot pojem, ki politiko razume kot dinamično interakcijo na presečišču online in offline okolja. 2. Empirično-metodološko je cilj izostriti empirični pristop v raziskovanju digitalnega državljanstva z analizo politik in pojmov, na podlagi preučevanja s tematskimi raziskavami in z uporabo kombinacije kvantitativnih in kvalitativnih metod ter z uvajanjem novih metod. 3. Razvojno je cilj spodbuditi deliberativne politike, ki nastaja v procesih interakcije in ne separacije med »močnimi«, institucionalnimi in »šibkimi«, neinstitucionalnimi javnostmi in ki spodbuja politično opolnomočenje posameznikov in skupin.

Raziskovalne metode in izvirnost
K dinamiki digitalnega državljanstva DIG-CIT pristopa s tematskimi raziskavami, v okviru katerih se ukvarja s preučevanjem političnega delovanja mladih, njihovega odnosa do institucionalne politike, kot tudi njihovega ustvarjanja nove politike v okviru civilnodružbenih iniciativ ali alternativnih rab medijev. DIG-CIT raziskuje kompleksnost političnega delovanja na treh presečiščih: 1. institucionalnega in neinstitucionalnega, 2. realnega in virtualnega, 3. faktorjev omogočanja in preprečevanja. Naš pristop k »inoviranju« državljanstva se osredinja okrog obravnave specifičnih praks različnih skupin mladih, ki nastajajo v odnosu do etablirane politike in onkraj nje, na presečišču med online in offline okolji, kot tudi v kontekstu hierarhij, ki se vzpostavljajo na spletu. Za doseganje ciljev projekt uporablja več raznovrstnih kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih metod, od intervjujev in fokusnih skupin, analize besedil, analize online interakcij, komunikacijskega dnevnika do anket.




© 2014 Znanstveno-raziskovalno središče | Centro di ricerche scientifiche
Avtorji: Emigma
na vrh