Dialog v globalni multikulturni družbi (J6-4139)

Inštitut za družboslovne študijeNacionalni projekti

Vodja projekta na UP ZRS: prof. dr. Janez Juhant
Nosilec projekta: Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta (UP ZRS kot partner)
Sodelavci na UP ZRS: prof. dr. Lenart Škof
Trajanje projekta: 01.07.2011 - 30.06.2014
Tip projekta: Temeljni raziskovalni projekt


Projekt Dialog v globalni multikulturni družbi bo raziskoval dialog, še posebej pa moralni dialog, s teološkega, filozofskega, antropološkega, pedagoškega in sociološkega vidika. Pokazal bo na osnovne predpogoje takšnega dialoga, na njegove temeljne značilnosti ter na njegovo vlogo v sodobnem svetu, ki ga med drugih pomembno zaznamujeta globalnost (globalizacija v smislu nelahkega daru medsebojne povezanosti ter odvisnosti ter soočenje z drugimi tradicijami in izročili) in multikulturnost, za katero se po nedavni razglasitvi za neuspeli projekt (Nemčija, Velika Britanija) poskuša najti drugačne osnove v medkulturnosti in kulturnem dialogu. Med osrednjimi tematskimi sklopi, ki jih bo projekt raziskal, so: teološke podmene dialoga, ekumenizem, medverski in medreligijski dialog ter ženski medverski dialog, dialog v kontekstu postmoderne misli in krščanstva ter odnosa med njima, dialog v tradiciji filozofije (inter)subjektivnosti, dialoškost kot temelj zdrave družbe in možnosti dialoga v konkretnih politično-ideoloških, gospodarsko-socialnih (upravljavci-delavci; panoge med seboj) ter ekološko-preživetvenih odnosih, moralni dialog v odnosu do strukture moralnosti ter različnih moralnih teorij. Posebej bo raziskovalni projekt na temelju raziskanih teoretičnih izhodišč z vidika dialoškosti obravnaval tudi slovensko preteklost ter sedanjost. Sodobno družbo zaznamujejo vedno večji konflikti, izguba zaupanja, globalna (globalizirana) odvisnost (Singer, Appiah), umanjkanje sočutja (Rifkin), instrumentalizem (Gaita), krhkost nekaterih individualnih identitet (Bauman) in prevlada izbranih kolektivnih identitet (Sen) ter umanjkanje pristne dialoškosti in pristnega odnosa. Vedno več perečih konfliktov terja odprt dialog, ki bi omogočal njihovo razrešitev. Zastavimo si lahko vprašanje, kakšni so pogoji takšnega dialoga v multikulturni družbi, kjer se ni mogoče sklicevati zgolj na okvire lastnega izročila in kje so nosilci dialoga ter interkulturalnosti, in sicer tako v okviru globalnega pogleda, kot tudi v slovenskem prostoru. Pristen dialog je nujna podlaga za solidarno in sočutno družbo, ki bo zato strpna. Kje so vrednote in njeni nosilci, ki bi jo omogočali? Po koncu hladne vojne in blokovske delitve sveta sta se kot dva pomembna globalna pogleda vzpostavila pogled spopada civilizacij (Huntington) in ideja konca zgodovine s prevlado liberalizma (Fukuyama). Nezadostnost obeh pogledov se je poskušalo preseči z modelom dialoga med civilizacijami (resolucija ZN in leto 2001 kot leto Dialoga med civilizacijami), pri čemer pa temelji takšnega dialoga niso bili do konca premišljeni. Projekt bo obravnaval tudi položaj dialoga v Sloveniji, torej v kontekstu slovenske družbe, ki je v mnogo čem še zaznamovana z obdobjem tranzicije. Cilji projekta so z multidisciplinarnim pristopom (teologija, filozofija, antropologija, sociologija, psihologija) raziskati temelje dialoga in dialoškosti človekove narave. Rezultat projekta bo celovito razumevanje dialoga ter njegovih aplikativnih možnosti v sodobnem svetu. Projekt predstavlja znanstveno izvirno in v slovenskem kontekstu pionirsko delo, predvsem z vidika plodnega združevanja različnih disciplin in pristopov. Rezultati projekta bodo pomembno prispevali k vzhajajočemu polju, ki nastaja med teologijo, filozofijo (medkulturno filozofijo, etiko), psihologijo in sociologijo, antropologijo ter drugimi področji. Glavne teme kot globalizacija, empatija, pravičnost, demokracija in konkretni dialog v glokalni družbi (Beck) bodo (tudi prek mednarodnih aktivnostih in sodelovanja s tujimi raz. skupinami in raziskovalci) slovenskim avtorjem/raziskovalcem omogočili najnovejši (up to date) znanstveni učinek kot del mednarodnega znanstvenega prostora, rezultati pa omogočali razumevanje in razvijanje strategij za obvladovanje in preseganje razlik v družbi (lokalno in globalno) ter zmanjševanje konfliktov in napetosti v njej.




© 2014 Znanstveno-raziskovalno središče | Centro di ricerche scientifiche
Avtorji: Emigma
na vrh