Arhitektura šolskega prostora v funkciji prikritega kurikula (V5-1029)

Inštitut za družboslovne študijeNacionalni projekti

Vodja projekta na UP ZRS: prof. dr. Majda Cencič
Nosilec projekta: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta (UP ZRS kot partner)
Trajanje projekta: 01.10.2010 - 30.09.2012
Tip projekta: Ciljni raziskovalni program


Šolski prostor smo proučevali z različnih vidikov: filozofskega, arhitekturnega in pedagoškega. V ospredju j e bila materialnost šole kot vodilnega ideološkega aparata države današnjega časa in v teh okvirih mnogoteri načini, kako sama materialnost šolskega prostora neposredno vključuje in vgrajuje v temeljne poteze kapitalistične materialne produkcije ter kako je mogoče v teh okvirih misliti svobodo duha in oblikovati nove "prostore za mišljenje". Osrednjega pomena za to je sistematična vgraditev novejših načel trajnostnega razvoja v dosedanje raziskovanje na tem področju in njihova pojmovna ter praktična povezanost. Vsako obdobje duha in družbenega razvoja namreč definira neko privilegirano vprašanje. Takšno vprašanje je za današnji čas vprašanje trajnostnega razvoja nasploh, trajnostnega razvoja celotne družbe in v teh okvirih šole kot njenega osrednjega ideološkega aparata ter glavnega prostora za transmisijo drugje proizvedene vednosti. V današnjem času gledamo na šolski prostor kot na arhitekturni objekt in vir učenja. Tudi v tujini je tak interdisciplinaren in transdisciplinaren pogled na prostor vedno bolj popularen, saj raziskave in projekti povezujejo področje arhitekture, umetnosti, pedagogike, etike, estetike, ekologije in druge znanstvene panoge. Povezovanje ved postaja globalni kulturni izziv, ki poudarja pomen vzajemnosti in soodvisnosti ter sodelovanje ali partnerstvo. Šolski prostor je tudi element prikritega kurikula. V današnjem času sprejemamo informacije (ali se učimo) na različne načine, na različnih mestih in časih. Tudi šolski objekt sporoča veliko informacij ali nas lahko veliko nauči (npr. kako pomemben je kraj, kjer je šolski objekt, kako cenimo energijo, kakšen odnos imamo do naravnih materialov ipd.). V projektu smo predstavili primere dobre prakse šolskega prostora, raziskovali pa tudi, kako šolski prostor ocenjujejo osnovnošolski učitelji. V raziskavi je bila k sodelovanju povabljena vsaka deseta šola z abecednega seznama osnovnih šol v Sloveniji. Vključilo se je 36 osnovnih šol, to je 244 osnovnošolskih učiteljev. Učitelji so ocenjevali notranji in zunanji prostor na šoli, kako šola in obšolski prostor spodbujata nekatere dejavnike; vprašanja, ki si jih postavljajo, kako se strinjajo z nekaterimi stališči ipd. Iz rezultatov smo povzeli nekatere predloge za nove ali obnovljene šolske zgradbe.




© 2014 Znanstveno-raziskovalno središče | Centro di ricerche scientifiche
Avtorji: Emigma
na vrh