Znanstveni posvet »Zaščita človekovih pravic in kaznovalna politika«


13. novembra 2014 ob 11. uri, v Dvorani Državnega sveta RS, Šubičeva 4, Ljubljana.

V okviru obeležitve 20. obletnice ustanovitve Znanstveno-raziskovalnega središča 

Inštitut za filozofske študije UP ZRS

VABI na

znanstveni posvet "Zaščita človekovih pravic in kaznovalna politika"

ki bo 13. novembra 2014 ob 11. uri

v Dvorani Državnega sveta RS, Šubičeva 4, Ljubljana.

 

Inštitut za filozofske študije pri Znanstveno-raziskovalnem središču UP organizira simpozij, ki je posvečen vzajemni povezanosti varovanja človekovih pravic in kaznovalne politike. Namen dogodka je prispevek k novi paradigmi zaščite temeljnih pravic in interesov človeka. Naslov simpozija vsebuje dva pojma – človekove pravice in kaznovanje –, ki sta skrajni točki vertikale med teorijo in prakso, med abstraktnim moralnim konceptom in sankcioniranjem konkretne pravne norme. Med njima se nahaja niz korakov, ki jih mora koncept človekovih pravic prehoditi do uresničitve. Tu morajo odigrati svojo vlogo številni elementi. Odpreti je potrebno diskusijo o institucionalnih rešitvah, vključno z morebitno spremembo zakonodaje, o teoretskih konceptih, o prepoznavanju nedemokratičnih ideologij, o organizaciji državnih organov, o tretmaju zaprtih oseb, o vlogi civilne družbe in osveščanju itd.

Pri strokovni in laični javnosti želimo utrditi zavest, da je zaščita človekovih pravic veliko širši fenomen, kot si navadno predstavljamo. Na njih se sklicujemo skoraj izključno ob ideoloških in politično naelektrenih temah. Toda človekove pravice niso le moralno stališče, biti morajo operativen koncept. Spoštovane, vendar neizvajane človekove pravice so leseno železo. Zato je nujno naslednje spoznanje: človekove pravice in sankcionirana norma sta dve plati istega kovanca. Ne le angažirane nevladne organizacije, zlasti državni organi imajo tukaj ključno vlogo, saj so le-ti edini, ki smejo kot tudi morajo skrbeti za sankcioniranje kršitev človekovih pravic.

Več okoliščin kaže na to, da smo zašli v hudo dezorientacijo na tem področju. Omenimo naj le izjemno stopnjo tolerance do nasilja in skoraj popolno nesenzibilnost za človekove pravice žrtve zločina. Sporočilo posveta se naj zgosti v apelu na pristojne, da prispevajo k oblikovanju ničelne tolerance do nasilja. To je točka, ki povzema ogromen del problematike človekovih pravic. Velika večina najhujših zločinov je le vrh procesa, ki se začne pri prvem nasilnem koraku v medsebojnih odnosih. Ni potrebno zaostrovanje zakonodaje, pač pa zgolj vzpostavitev pogojev za njeno izvajanje. Treba je, kot bi rekel R. Dworkin, »pravice vzeti resno«. 

Vabilo in program v priponki.

Vljudno vabljeni!

 


© 2014 Znanstveno-raziskovalno središče | Centro di ricerche scientifiche
Avtorji: Emigma
na vrh