Okrogla miza »Zakonodaja, etika in morala v znanosti«

Koper, 1. december 2014 ­ Okrogla miza »Zakonodaja, etika in morala v znanosti«

Ob 20. obletnici ustanovitve Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem je v knjižnici UP ZRS potekala okrogla miza »Zakonodaja, etika in morala v znanosti«. Kot sogovorniki, ki so predstavili svoje poglede in izkušnje v zvezi z navedeno temo, so se nam pridružili: prof. dr. Dragan Marušič, rektor UP, prof. dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU, prof. dr. Tamara Lah Turnšek, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) ter predsednica Odbora Republike Slovenije za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje, akad. Jože Krašovec, podpredsednik SAZU, prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta "Jožef Stefan", prof. dr. Peter Maček, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), dr. Urša Opara Krašovec, članica Komisije za ženske v znanosti v okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, dr. Romana Jordan, poslanka v Evropskem parlamentu med letoma 2004 in 2014, in dr. József Györkös, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS). Diskusijo na okrogli mizi je vodil prof. dr. Rado Pišot, direktor UP ZRS.

banner2.jpg

Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem (UP ZRS) je ob 20. obletnici ustanovitve organiziralo vrsto dogodkov, med njimi tudi okroglo mizo »Zakonodaja, etika in morala v znanosti«. V kritičnih in v vseh pogledih prelomnih časih je nujno premisliti delovanje in morebitne probleme ter na osnovi kritične refleksije in revizije poslovanja zastaviti nove izzive. Tematika, ki smo jo v obravnavi okrogle mize zastavili, je še kako pomembna in pereča v današnji znanstvenoraziskovalni sferi na sploh, v zadnjem času pa vedno bolj tudi v slovenskem prostoru. V krizi vrednot, etike in morale, ki jo danes doživljamo, se znanost nahaja pred novimi izzivi. Kakšen je družbeni položaj znanosti, kako umestiti njen doprinos, kakšno vlogo ima znanje v vrsti vrednot, kako cenimo lastno znanje in znanje drugih, kako sprejemamo različnost ter kakšne etične standarde in načela uvajamo in udejanjamo v slovenski znanosti, smo poskušali pojasniti v kritični analizi stanja in diskusiji. Kako umestiti raziskave in razvoj v strategijo in politiko države ter zagotoviti ustrezno javno financiranje za krepitev znanstvene odličnosti, poskušali  smo proučiti in ponuditi rešitve na osnovi lastnih izkušenj in izkušenj drugih na področju znanosti vodilnih držav. Spregovorili smo tudi o možnostih povezovalne vloge, ki bi jo lahko oziroma bi jo morala v zvezi s tem zavzeti odgovorna strokovna in politična javnost.

IMG_2733.JPG

Na okrogli mizi, ki so jo oblikovali predstavniki slovenskih znanstvenoraziskovalnih institucij, ki sooblikujejo naš znanstveni prostor, so le-ti predstavili svoje razmišljanje ter na ta način spodbudili in razvili širšo diskusijo. Prof. dr. Dragan Marušič, rektor UP, je predstavil svoje poglede na to, kaj je prava znanost in kaj so njene naloge, spregovoril o verodostojnosti v polju znanosti ter o odgovornosti družbe do znanosti. Prof. dr. Tamara Lah Turnšek, direktorica NIB, predsednica Odbora Republike Slovenije za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje ter članica Komisije za ženske v znanosti v okviru MIZŠ, je predstavila poglede na pojmovanje etike v znanosti, uvodoma je razmejila pojmovanje morale in etike, spregovorila je o vlogi in pomenu standardov in normativov ter o pravilih obnašanja, ki jih običajno poznamo v obliki kodeksov. Razpravo je nadaljeval akad. Jože Krašovec, podpredsednik SAZU, ki je diskutiral o teoretičnih in bivanjskih osnovah refleksije o etiki ob zavedanju dejstva, da dinamika znanstvenega raziskovanja med vsemi področjih človekovega življenja in udejstvovanja odpira posebno veliko razlogov in možnosti za refleksijo o etičnih vprašanjih. Odprl je vprašanje o krizi dogovarjanja in zmotnem prepričanju vodečih, da so njihova izhodišča »dogovora« edina pravilna, ne da bi se zavedali krivice, ki jo s takim odločanjem povzročajo »sogovornikom«. Prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta "Jožef Stefan", je podal pogled na obstoječo zakonodajo, ki opredeljuje znanstveni prostor v Sloveniji. Ta je dandanes predeterminirana in velikokrat v nasprotju sama s sabo ter tudi z realnim življenjem. Nepotrebna določila dušijo podjetnost, v svojem bistvu pa ne prispevajo k smotrnosti in učinkovitosti, še manj k etičnosti. Tako v gospodarstvu kot v javnih organizacijah potrebujemo vitko upravljanje, ki temelji na dialogu in osebni odgovornosti. V nadaljevanju se je prof. dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU, osredotočil na organiziranje in financiranje raziskovalne dejavnosti v Sloveniji ob primerjavi z nekaterimi uspešnimi manjšimi državami zahodne Evrope. Poudaril je, da so spremembe zakonodaje nujne in jih potrebujemo čim prej. Prof. dr. Peter Maček, državni sekretar MIZŠ, je prisotne informiral o tekočihpripravah na pripravo predloga Zakona o visokem šolstvu in Zakona o raziskovalni in inovacijski dejavnosti na ravni ministrstva. Poudaril je, da so potrebni premislek in poglobljene analize. Dr. Urša Opara Krašovec, članica Komisije za ženske v znanosti v okviru MIZŠ, je predstavila izredno aktualne vsebine in vprašanja, ki se odpirajo v odnosu do novih razmerij v znanosti ­ perspektive odgovornosti, etike in spolov. Slikovito je izpostavila, da neetičnih znanstvenih dosežkov ni oz. jih ne bi smelo biti, saj kakršnekoli posledice neetičnega delovanja ne morejo biti obravnavane kot znanstveni dosežek. Svoj pogled na to, kaj je etika v znanosti, je predstavila dr. Romana Jordan, poslanka v Evropskem parlamentu med letoma 2004 in 2014. Diskutirala je o etičnih vprašanjih pri sprejemanju in izvajanju evropskih raziskovalnih programov. Ti vidiki so v času, ki ga v znanosti živimo danes, še posebej relevantni za Slovenijo. Dobre prakse, ki so zaobsežene v različnih etičnih kodeksih in usmerjajo delovanje raziskovalcev, je nujno potrebno prevzeti tudi v Sloveniji. Le tako bomo lahko dosegali kakovostne cilje raziskovanja, razvijali nove mednarodne mreže odličnosti in povezovanja med raziskovalci, upravičevali svojo vlogo v širši javnosti na transparenten in odgovoren način ter, nenazadnje, pomembno sooblikovali ustrezne družbene norme, kar je od akademske družbe tudi za pričakovati.

Udeležencem okrogle mize se je svojim pogledom na obravnavano tematiko predstavil tudi dr. József Györkös, direktor ARRS. Razkril je usmeritve ob nastopu mandata na mesto direktorja  ARRS. V dinamiki številnih sprememb, ki jih je danes deležen znanstvenoraziskovalni prostor, je izpostavil pomen dialoga z vsemi deležniki ter pomen preglednega izvajanja odločitev, usklajenega z organi agencije, ki skrbijo, da agencija deluje v javnem interesu. Za izvajanje odločitev v kompleksnih okoljih, kot je raziskovalno-inovacijsko, kjer so legitimni interesi lahko precej različni, celo nasprotujoči, je nujen konsenz in le v izjemnih primerih tudi kompromis.

V izredno dinamični diskusiji, ki je sledila uvodnim mislim, se je poglobila obravnava predstavljenih odprtih vprašanj glede obstoječe in nujno potrebne prenove področne zakonodaje ter številnih etičnih vprašanj, ki jih odpirajo razne kršitve. Diskutanti so večkrat poudaril potrebo po hitrem ukrepanju in oblikovanju novih dokumentov, kodeksov, ki bi pomagali pri reševanju problemov organiziranja znanosti, etično primernejšega delovanja in iskanja boljše, prijaznejše znanosti v Sloveniji. Strinjali pa so se tudi, da bodo taki dokumenti učinkoviti le, če bo nad njihovim izvajanjem določen ustrezen nadzor in bodo v primeru neupoštevanja obstajale dogovorjene sankcije. Vsekakor je usmerjanje slehernega raziskovalca, da deluje v smeri visoke odgovornosti, samokritičnosti, samokontrole in v okviru visokih etičnih standardov na eni strani ter stroge obravnave in nizke meje tolerance do odstopanj od tega teh istih raziskovalcev na drugi strani, edino pravo zagotovilo za nadaljnji kakovostni razvoj slovenske raziskovalne sfere.

 

UP ZRS, Koper, 2. december 2014

UP ZRS, Garibaldijeva 1, Koper

Tel.: 05/6637700

 


© 2014 Znanstveno-raziskovalno središče | Centro di ricerche scientifiche
Avtorji: Emigma
na vrh