Arhiv projektov

Temeljna vsebinska zasnova raziskovalnega projekta je usmerjena v raziskave zgodovinskega razvoja, politično-ekonomskih razmer, kulturne specifike in jezikovnih posebnosti azijskih družb. Program je interdisciplinarno zasnovan in vključuje raziskave iz vrste disciplin, ki sodijo v širše področje humanistike in družboslovja. Zastavljen je kot poskus sinteze rezultatov vrste parcialnih študij, ki obravnavajo različne vidike azijskih regij skozi prizmo razmerja med idejnimi in materialnimi pogoji, kateri opredeljujejo njihove družbene stvarnosti. Specifična posebnost programske skupine je v tem, da vključuje vrsto strokovnjakov za posamične azijske regije. To pomeni, da bodo študije vključevale tudi analizo in evalvacijo materiala v matičnih jezikih obravnavanih regij in ne bodo odvisne samo od informacij, podatkov in teoretskih paradigem, ki so dostopne v zahodni literaturi.

Evidenčna številka ARRS: P6-0243

Obdobje: 1. 1. 2019 – 31. 12. 2024

Vodja: prof. dr. Jana Rošker

Evidenčna številka ARRS: P5-0409

Obdobje: 1. 1. 2019 – 31. 12. 2024

Vodja: dr. Vesna Mikolič, znanstvena svetnica

Evidenčna številka ARRS: J5-1790

Obdobje: 01. 01. 2019 – 30. 06. 2022

Vodja: Dr. Jernej Letnar Černič

Nosilec projekta: Nova Univerza Fakulteta za državne in evropske študije

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Pravni inštitut

Spletna stran projekta

Projekt je posvečen analizi, razumetju in soočanju z defektom v slovenski demokratični kulturi, ki se manifestira na področju kazenske politike. Projekt najprej pristopi k genealogiji te dezorientacije. Najde jo v 1) duhovni dinamiki celotne povojne Evrope, ki jo je zaznamovalo tekmovanje med dvema pretendentoma za najpopolnejšo družbeno ureditev, in 2) geografski legi Slovenije, iz česar je izhajala izjemna kompetitivnost Slovenije v odnosu do Zahoda. In prav v primeru kriminalitetne politike se je ponudila priložnost, da Slovenija razvije sistem, ki bo izgledal superioren ne le po socialističnih merilih, pač pa tudi po naprednih merilih, ki so se tedaj razvijala na Zahodu. Cilj projekta je afirmirati demokratično kulturo skozi legitimacijo kazni. Kazen je fenomen, ki na prvi pogled predstavlja kontrapunkt sodobni državi, ki v ospredje postavlja skrb za blagor, varnost, razvoj posameznikov. Če legitimnost demokratične ureditve dokažemo tukaj, jo dokažemo po njenem celotnem organizmu.

Evidenčna številka ARRS: J5-9342

Obdobje: 1. 7. 2018 – 30. 6. 2021

Vodja: dr. Rok Svetlič

Nosilec projekta: ZRS Koper, Pravni inštitut

Spletna stran projekta

Evidenčna številka ARRS: J5-4233

Obdobje: 1. 7. 2011 – 30. 6. 2014

Vodja: dr. Rado Bohinc, znanstveni svetnik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Pravni inštitut

Raziskovalni projekt bo najprej ponudil primerjalno analizo poglavitnih vzrokov svetovne finančne in gospodarske krize z vidika korporativnega upravljanja na področjih finančnega, bančnega, realnega in javnega sektorja.

V nadaljevanju bo izvedena primerjalna analiza stanja korporativnega upravljanja kot orodja izhoda iz krize. Posebej bo ovrednoteno:
– korporativno upravljanje v finančnem in bančnem sektorju (urejanje trga kapitala; upravljanje bank in finančnih institucij; nadzorna funkcija regulatorjev);
– korporativno upravljanje v javnem sektorju (razmerja med ustanovitelji in javnimi zavodi, agencijami, skladi; poslovodna in nadzorstvena funkcija pri izvajalcih javnih služb; javno in zasebno izvajanje javnih služb; uresničevanje smernic OECD za podjetja v državni lasti);
– korporativno upravljanje v realnem sektorju (nadzorna funkcija v korporacijah; konflikt interesov; odškodninska odgovornost direktorjev; uresničevanje načel OECD na področju korporativnega upravljanja).

Sledili bodo predlogi ukrepov v RS in EU na področju korporativnega upravljanja (corporate governance) v širšem smislu, in sicer:
– korporativno upravljanje v finančnem in bančnem sektorju (izhodišča za zakonske spremembe na področju finančnih organizacij, trga vrednostnih papirjev in bank ter položaja regulatorjev);
– korporativno upravljanje v javnem sektorju (izhodišča za zakonske spremembe na področju izvajanja storitev v splošnem (ekonomskem) interesu).
– korporativno upravljanje v realnem sektorju (izhodišča za zakonske spremembe na področju gospodarskih družb in prevzemov ter položaja regulatorjev).

Globalizacija finančnih trgov je privedla do lažjega dostopa bank in drugih finančnih posrednikov do tujih trgov, kar je omogočilo več priložnosti za diferenciacijo poslovnih strategij in zmanjševanje izpostavljenosti do posameznih trgov, po drugi strani pa je zaradi nizkih stroškov vstopa na tuje trge povečalo konkurenčnost med finančnimi posredniki ter izpostavljenost skupnim šokom. Prekomerno zadolževanje podjetij ter prekomerno in anticiklično trošenje države sta zožila manevrski prostor pri iskanju izhoda iz krize Rešitev ponuja ustrezno korporativno upravljanje finančnega, bančnega, javnega in realnega sektorja.

V knjigi Korporacija in zasebna lastnina (The Modern Corporation and Private Property) sta Berle and Means v letu 1932 postavila tezo o ločitvi lastnine od upravljanja. Moč je v rokah profesionalnih managerjev, ki so delničarji le v manjšem delu. V veliki javni korporaciji imajo prav oni vso moč obvladovanja korporacije, lastniki pa skoraj brez vpliva na odločitve.

Direktorske dolžnosti so v pravnih redih različno določene: zelo podrobno, kot npr. v VB, ali pa sploh ne, kot npr. v Nemčiji ali pri nas, kjer zakon določa le dolžnost skrbnega ravnanja, ki pa je zgolj pravni standard. Tudi glede navzkrižja interesov zakonodaje ubirajo različne pristope; ali se, kot npr. v VB ali Franciji, dolžnosti ob nastopu navzkrižja interesov ter njegova opredelitev podrobno določijo z zakonom, ali pa je vse skupaj, kot npr. v RS, prepuščeno kodeksom upravljanja, ki praviloma veljajo le za javne (borzne) delniške družbe. Slovenija teh vprašanj zakonsko skorajda ne ureja. Tudi na Priporočilo EU o vlogi članov nadzornih svetov ter nadzornih članov upravnega odbora je RS reagirala s prepustitvijo vprašanja, kot je npr. neodvisnost nadzornikov, avtonomnemu pravu. Izkušnje kažejo, da je ohlapna urejenost tega področja omogočila razraščanje pojavov delovanja članov organov vodenja in nadzora v nasprotju z interesi družbe, kar kliče k obsežnejši ureditvi korporacijske zakonodaje.

Znanstveno spremljanje politik, ki vplivajo na razvoj in so lahko uspešne le, če so ustrezno načrtovane, usklajene in spremljane, je seveda potrebno tudi v javnem sektorju. Raziskava bo poizkusila dognati, kakšne so sodobne, evropsko primerljive informacijsko-tehnološke rešitve razvoja javnega sektorja, s poudarkom na reformi upravljanja in vodenja.

Evidenčna številka ARRS: J7-1824

Obdobje: 1. 7. 2019 – 30. 6. 2022

Vodja: Dr. Lenart Škof, znanstveni svetnik

Nosilec projekta: Inštitut za filozofske študije, Mediteranski inštitut za okoljske študije

Spletna stran projekta

Projekt Jadranske socialne države. Socialne politike na transnacionalnem mejnem območju od sredine 19. do 21. stoletja gradi na sklopu vprašanj povezanih s socialno oskrbo in socialnimi pravicami, ki so osrednjega pomena za sodobne razprave v (in o) Evropi. Na ta vprašanja skuša odgovoriti s pomočjo analize lokalnih socialnih mobilizacij na heterogenem mejnem območju severnega Jadrana. Te rezultate projektna skupina dosega s preučevanjem podobnosti in razlik med državami, ki so oblikovale zgodovino regije (Habsburška monarhija, Kraljevina Italija v času fašizma, nacistična Nemčija, angloameriška vojaška uprava, socialistična Jugoslavija, hladno-vojna Italija in neodvisna Slovenija), medtem ko hkrati sledi kroženju idej, ljudi in praks. Poudarek na prekrivanju in občasni konkurenčnosti lokalnih struktur socialne varnosti nam omogoča preučevanje prepletanj med vključenostjo in izključenostjo, ki so dolgo zaznamovali evropske socialne politike. Po eni strani je trajna heterogenost mejnih območij vodila k agresivnejšim kampanjam posameznih nacionalnih držav za uvedbo svojih praks standardiziranja (in discipliniranja), v okviru katerih je odobritev ali zavrnitev zagotavljanja socialne pomoči predstavljala osrednji element. Po drugi strani pa je heterogenost mejnih območij omogočila posameznikom izpodbijanje kategorije nacionalne pripadnosti s preračunavanjem socialnih ugodnosti različnih državnih tvorb ali zanašanjem na alternativne oblike socialne pomoči.

Evidenčna številka ARRS: J6-1800

Obdobje: 1. 7. 2019 – 30. 6. 2022

Vodja: dr. Borut Klabjan, znanstveni svetnik

Nosilec projekta: ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije

Spletna stran projekta

Evidenčna številka ARRS: J5-9353

Obdobje: 1. 7. 2018 – 30. 6. 2021

Vodja: dr. Jure Ramšak, znanstveni sodelavec

Nosilec projekta: ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije

Spletna stran projekta

Evidenčna številka ARRS: J5-9356

Obdobje: 1. 7. 2018 – 30. 6. 2021

Vodja: akad. dr. Jože Pirjevec, znanstveni svetnik

Nosilec projekta: ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije

Projekt s historične perspektive analizira oblike političnega nasilja in raziskuje odnos med identiteto in ideologijo na območju severnega Jadrana, ki si ga danes delijo Slovenija, Italija in Hrvaška. Časovni okvir sega od začetka prve svetovne vojne v juliju 1914 do aprila 1941, ko je italijanska vojska vkorakala v sosednjo Jugoslavijo.

Projekt obravnava specifike in manj znane vidike antifašizma v nekdanji Julijski krajini ter njegovo vpetost v širši evropski prostor. Raziskava zajema obdobje od vzpona fašizma v Italiji (1919) do razdelitve Svobodnega tržaškega ozemlja med Italijo in Jugoslavijo (1954), vsebinsko pa je osredotočena na fenomen antifašizma, kakršen se je razvil v pogojih »obmejnega fašizma« (fascismo di confine), značilnega za to obmejno, multietnično regijo. Cilji projekta so: 1) analiza idejnih, socialnih in nacionalnih izhodišč antifašizma v nekdanji Julijski krajini; 2) raziskava antifašističnih skupin in gibanj različnih ideološko-političnih provenienc ter raznovrstnih praks njihovega delovanja; 3) raziskava interakcij med lokalnimi antifašističnimi skupinami, njihovih mednarodnih povezav, medsebojnih vplivov in idejnih transferjev; 4) raziskava ženske emancipacije skozi njihov antifašistični angažma; 5) analiza antifašistične simbolike ter govorice likovne umetnosti in književnosti; 6) raziskava oblikovanje kolektivnega spomina na antifašizem ob jugoslovansko-italijanski meji po drugi svetovni vojni. Poudarek projekta je na antifašističnih skupinah in posameznikih, za katere je bila značilna mednarodna vpetost, kar lahko najbolje zajamemo s pristopi transnacionalne in komparativne zgodovine. Z aplikacijo teh raziskovalnih pristopov bo projekt zapolnil metodološke in vsebinske vrzeli v raziskavah zgodovine obmejnega prostora, hkrati pa se bodo sodelujoči raziskovalci še aktivneje vključili v mednarodno zgodovinopisje, ki v zadnjih letih izkazuje povečano zanimanje za raziskovanje antifašizma in poudarja pomen raziskav političnih, socialnih in kulturnih značilnosti antifašizma v različnih, a med seboj povezanih evropskih okoljih.

Spletna stran projekta

Evidenčna številka ARRS: J6-9387

Obdobje: 01. 07. 2018 – 30. 06. 2021

Vodja: Dr. Matej Klemenčič

Nosilec projekta: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za zgodovinske študije

Spletna stran projekta

Projekt s historične perspektive analizira oblike političnega nasilja in raziskuje odnos med identiteto in ideologijo na območju severnega Jadrana, ki si ga danes delijo Slovenija, Italija in Hrvaška. Časovni okvir sega od začetka prve svetovne vojne v juliju 1914 do aprila 1941, ko je italijanska vojska vkorakala v sosednjo Jugoslavijo.

Velika vojna in razpad habsburškega cesarstva sta severni Jadran spremenila v “razbito območje” (Bartov, Weitz), kjer je zaradi dvoumnosti nastalega položaja prišlo do oblikovanja teritorija brez točno določene državne oblasti. Avstrijsko primorje je nadomestila italijanska Julijska krajina, vendar ta “sortie de guerre” (kot pravi Prost na primeru Francije) ni bila linearna. Prehod, za katerega so bile značilne izrazite politične, gospodarske, vojaške in kulturne nestabilnosti “srca in uma” (Horne), je trajal več let in je postal laboratorij za nove oblike vojaškega in paravojaškega nasilja (fašistične milice). To se je dogajalo v vakuumu, ki je nastal po razpadu habsburške monarhije, hkrati pa je nasilje služilo kot dopolnilo k novi državni oblasti in njeni legitimaciji. Valovi državnega nasilja so se pojavljali v različnih oblikah, med letoma 1920 in 1930 je prišlo do vzpona boja proti nasilju, ki je temeljil na terorističnem delovanju. Vprašanje, kako je lahko kljub negotovim in sovražnim političnim razmeram prišlo do stikov med različnimi družbami, je za zgodovino severno-jadranske regije in Evrope na splošno izjemnega pomena.

Veliko pomembnih študij je že prispevalo k intenzivni zgodovinski analizi tega območja, kljub temu se v njih kaže odsotnost uporabe transnacionalne perspektive. Da bi se temu izognili, nameravamo pri obravnavi celotnega območja, ne glede na današnje politične in administrativne razmejitve, uporabiti interdisciplinarne in primerjalne pristope. Prepričani smo, da je tak pristop v zgodovinopisju analiziranega območja edini način za preseganje ekskluzivističnih (nacionalnih) interpretacij.

Evidenčna številka ARRS: J6-7152

Obdobje: 1. 1. 2016 – 31. 12. 2018

Vodja: dr. Borut Klabjan, višji znanstveni sodelavec

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za zgodovinske študije

Projekt je namenjen ponovnemu premisleku o jugoslovanskem sistemu socialističnega samoupravljanja v mednarodni in transnacionalni perspektivi. V obdobju po sporu z Informbirojem je jugoslovanski sistem soočil različne akterje in tradicije evropske levičarske misli: na eni strani so ga zahodni levičarski krogi dojemali kot laboratorij demokratičnega socializma, na drugi pa je za vzhodnoevropske politike in intelektualce predstavljal model upora sovjetski hegemoniji. Analiza procesa nastanka in razvoja jugoslovanskega sistema samoupravljanja ponuja priložnost vpogleda v transnacionalno teoretsko-konceptualno in politično interakcijo, ki je v času hladne vojne prestopala meje med Vzhodom in Zahodom in odprla vprašanja združevanja načel liberalne demokracije in marksizma-leninizma, hkrati pa je razkrila tudi demokratične deficite enopartijskega sistema v Jugoslaviji.

Obravnava teoretske in politične interakcije, ki je prišla do izraza v okviru jugoslovanskega socialističnega eksperimenta, bo razdeljena na tri med seboj prepletene sklope:

1) Laboratorij politične inovacije: izvori, konstrukcija in mednarodni vplivi samoupravnega socializma;

2) Odpiranje različnih poti v socializem: Jugoslavija in mednarodno delavsko gibanje;

3) Jugoslavija kot prostor mednarodnega intelektualnega srečevanja: kritike institucionalnega in perspektive demokratičnega socializma.

Raziskava se bo oprla na izvirno arhivsko gradivo iz arhivov nekdanjih jugoslovanskih republik, Nemčije, Švedske, Norveške, Velike Britanije, Italije, Rusije idr. Vključevala bo metode transnacionalne zgodovine idej in diplomatske zgodovine. Medtem ko se bo analizi vloge nedržavnih faktorjev v procesu razvijanja jugoslovanskega socialističnega eksperimenta približala z uporabo transnacionalnih zgodovinopisnih pristopov, bodo vloga držav in oblasti ter razmerja moči obravnavana z metodami diplomatske zgodovine.

Temeljni cilj projekta je predstaviti posledice medsebojnih prenosov in vplivov politične misli in prakse, ki jo je na mednarodni ravni sprožil jugoslovanski samoupravni eksperiment, ter odgovoriti na vprašanje, kako je ta prispeval k teoriji demokratičnega socializma, pravičnejše svetovne ekonomske ureditve, ohranjanja miru in drugih še danes aktualnih izzivov.

Evidenčna številka ARRS: N6-0039

Obdobje: 1. 7. 2015 – 31. 8. 2018

Vodja: akad. dr. Jože Pirjevec, znanstveni svetnik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za zgodovinske študije

Evidenčna številka ARRS: Z7-7006

Obdobje: 01. 01. 2016 – 31. 12. 2017

Vodja: dr. Gašper Mithans, znanstveni sodelavec

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za zgodovinske študije

V Kraljevini SHS/Jugoslaviji se srečajo religije ter pravne ureditve različnih ozadij in tradicij. Kot ključni nosilec »starega reda« je Rimskokatoliška cerkev (RKC) v slovenskem delu Jugoslavije vzdrževala svoj dominanten položaj, ki pa je bil soočen z multikonfesionalnostjo nove države. Zaradi splošnega konservatizma in gospodarske zaostalosti kraljevine je bil proces modernizacije v novem državnem okvirju upočasnjen. Na ta proces so se različne skupine znotraj slovenske RKC odzivale različno, kar je razbilo njeno politično enotnost. Da bi te posebnosti lahko analizirati in priskrbeli raziskave, ki bodo primerljive s študijami o stanju v drugih regijah Evrope, je potrebno primerjati odnose med različnimi verskimi skupnosti v tem prostoru ter zgodovinske kontekste različnih evropskih regij.
Projekt je razdeljen na tri tematske sklope:

V prvem sklopu se bo na raziskalo mehanizme in relacije moči med glavnimi akterji na religioznem polju na Slovenskem v času med svetovnima vojnama. V tem oziru projekt izhaja iz  problematizacijo Bourdieujeve konceptualizacije religioznega polja (simbolna dimenzija).

Drugi sklop bo dopolnil predhodne ugotovitve s študijo neposrednih in posrednih interakcij med laiki in »religioznimi specialisti« na primeru večinske verske skupnosti (katolikov). Pri tej analizi je poudarek na družbenih odnosih in vsakdanjih religioznih praksah (družbena dimenzija). Oba teoretsko zasnovana sklopa bosta priskrbela teoretskokonceptualni okvir za zadnji sklop.

V okviru študije primera verskega konvertitstva in medverskih odnosov na Slovenskem v obdobju med svetovnima vojnama se bo raziskalo fenomen verskega konvertitstva, pri čemer se bo sledilo novejšemu trendu v zgodovini in antropologiji, ki poudarja mnoštvo družbenih identitet. Z raziskavami kulturnih transferjev verskih prestopov lahko razkrijemo pomembne vidike transformacij, kontinuitet in transmisij v večkulturni družbi.

Temeljni cilji raziskave so:
– izdelava teoretskokonceptualnega okvirja za analizo »strategij« in »taktik« na religioznem polju;
– delovna definicija termina laik v ožjem in širšem pomenu;
– prepoznava in definiranje različnih tipov verskega konvertitstva;
– analiza izbranih »konvertitov« ter odzivov verskih skupnosti na prestope.
Z upoštevanjem nacionalnega (slovenskega) in širše regionalnega (Jugovzhodna Evropa) zgodovinskega konteksta se bo modificiralo ter kritično reflektiralo neustrezno rabo »zahodnih« konceptov. Tako se bo opravilo prve pertinentne raziskave konvertitstva v tem prostoru.
Z zgodovinskoantropološkim znanstvenim aparatom se bo opravilo arhivsko raziskavo (Nadškofijski arhiv Ljubljana, Nadškofijski arhiv Maribor, Arhiv Republike Slovenije, Zgodovinski arhiv Celje, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zgodovinski arhiv Ptuj, Archivio diocesano di Trieste, Arhiv Srbske pravoslavne cerkvene občine Ljubljana idr.), krajše terensko delo namenjeno zbiranju gradiva ter diskurzivno analizo izbranih tekstov. Obravnavalo se bo tudi naracije skozi (avto)biografske vire, določene osebne zapuščine, časopise in vizualni material. Ker raziskave konvertitstva v precejšnji meri temeljijo na t.i. ego-dokumentih, se bo tem namenilo posebno metodološko obravnavo. Fokus pri vseh analizah virov bo na njihovem kritičnem branju z upoštevanjem režimov zgodovinskosti.

Evidenčna številka ARRS: J6-6833

Obdobje: 1. 7. 2014 – 30. 6. 2017

Vodja: dr. Borut Klabjan, višji znanstveni sodelavec

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za zgodovinske študije

Preučevano območje krajev spomina bo prostor slovensko-italijanske meje, na katerem so, za razliko od drugih evropskih regij, vprašanja politike in spomina zanemarjena. Projekt bo skušal združiti orodja raznorodnih disciplin, s katerimi bi se rad približal odgovorom na vprašanja o razumevanju kulture spomina, komemoracije in politike spomina. Kako se prepletajo, oblikujejo in prekrivajo na obmejnih območjih?

Od začetka dvajsetega stoletja dalje je bila obmejna regija podvržena rednim spremembam meja in državnih sistemov. Kako so zaradi različnih sovražnih ali ohlapnih političnih razmer sodelovale različne družbe, je vprašanje, ki ima za zgodovino regije velik pomen. Hkrati gre za vprašanje evropske in globalne zgodovine: na tem območju so bile začrtane močne simbolne meje, ki so vplivale na oblikovanje mentalnega zemljevida Evrope: Zahod proti Vzhodu, latinski proti slovanskemu svetu, Evropa proti Orientu, antifašizem proti fašizmu, demokracija proti komunizmu. Prav to definira slovensko-italijansko mejo za idealno regijo za študijo primera, ki ima velik evropski pomen.

K zgodovinski analizi območja so prispevala številna pomembna dela, pri čemer velja opomniti, da je bil le redko upoštevan transnacionalni vidik. Zato načrtujemo uporabo interdisciplinarnih in primerjalnih pristopov za študij regije kot celote, ne glede na njeno današnjo politično in administrativno delitev. Verjamemo, da je to edini način za preseganje izključujočih (nacionalnih) interpretacij.

Za izvedbo tega pristopa predlagamo naslednje med seboj povezane študije primerov:

• Imperialni kraji spomina, ki so nastali pred 1. svetovno vojno (npr. spomeniki habsburškim vladarjem in spomeniki, povezani z vladajočo dinastijo);
• Kraji spomina prve svetovne vojne, ki so bili postavljeni v dvajsetih in tridesetih letih. (npr. spominski parki v Gorici in Trstu, kostnice v Sredipolju in Kobaridu);
• Tržaški Narodni dom kot kraj spomina;
• Sakralna umetnost lokalnih cerkva kot kraj spomina;
• Kraji spomina druge svetovne vojne (npr. spomeniki partizanskemu gibanju, koncentracijsko taborišče Rižarna in druga taborišča na omenjenem ozemlju, denimo Gonars in Visco);
• Bazovica kot kraj razdeljenega spomina;
• Kraji spomina “obmejnega potrošništva” (npr. Ponterosso v Trstu);
• Kraji spomina obmejnega sodelovanja (npr. iniciativa za odprto mejo kot kraj spomina na najbolj odprto mejo razdeljene Evrope);
• Regionalni muzeji kot kraji javnega spomina (npr.  Museo della civiltà Istriana, fiumana e dalmata in Museo del Risorgimento v Trstu, regionalna muzeja v Kopru in Novi Gorici itd.).

V svojih analizah bomo uporabili že objavljeno in še neobjavljeno gradivo. Še več, metodologija top-down in bottom-up bo uporabljena za analizo arhivskih dokumentov državnih oblasti (državni arhiv v Rimu, Ljubljani, na Dunaju ter lokalni arhivi v Kopru, Trstu in Gorici) in medijev. Pozornost bo namenjena tudi ustni zgodovini in antropološkim metodam.

Raziskovalna skupina je sestavljena iz uveljavljenih profesorjev, izkušenih raziskovalcev (4-10 let po doktoratu) in štirih mladih raziskovalcev. Je interdisciplinarna in interinstitucionalna.

Oblikovan bo tudi mednarodni svetovalni odbor, ki ga bodo sestavljali Nancy Wingfield, Sabine Rutar, Vanni D’Alessio in Katia Pizzi.

Diseminacijska strategija vključuje merila, ki bodo poskrbela za objavo izsledkov projekta v ustreznih raziskovalnih razpravah – v obliki knjige in/ali člankov v slovenskih in tujih strokovnih publikacijah, na gostujočih predavanjih in konferencah. Za širitev projekta v ne-akademsko skupnosti načrtujemo spletno stran in oblikovanje ter predvajanje radijskih oddaj.

Rezultati se bodo zrcalili tudi v učnem procesu na univerzitetni ravni, pa tudi kot delavnice za srednješolske učitelje.

Evidenčna številka ARRS: J6-6832

Obdobje: 1. 7. 2014 – 30. 6. 2017

Vodja: akad. dr. Jože Pirjevec, znanstveni svetnik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za zgodovinske študije

Namen projekta je sistematična analiza in historična rekonstrukcija delovanja slovenskih diplomatov in drugih zunanjepolitičnih akterjev v kontekstu razkrajanja avtoritarnega sistema in jugoslovanske federacije ter velikih sprememb v mednarodni politiki v obdobju 1980–1992. Čeprav gre za prelomno obdobje razpadanja Jugoslavije in osamosvajanja Slovenije, so bili, v nasprotju z notranjepolitičnimi in obrambnimi aspekti, zunanjepolitični vidiki nastajanja nove države doslej raziskani le na splošni, pregledni ravni. Projekt se umešča v kontekst preučevanja diplomatske zgodovine, ki se šele v zadnjih letih konstituira kot samostojna smer znotraj slovenskega zgodovinopisja. Hkrati pomeni nadaljevanje sistematične raziskave sodobne slovenske diplomatske zgodovine v okviru projekta Slovenci v jugoslovanski diplomaciji in v zunanjepolitičnem delovanju 1941–1980, ki ga od leta 2011 izvajamo na UP ZRS v Kopru. Čeprav je bilo naslednje obdobje od 1980 do 1992 prelomno, so dosedanje znanstvene raziskave zunanjepolitičnih vidikov osamosvajanja Slovenije omejene le na glavne diplomatske poteze slovenskega vodstva v letu 1991, medtem ko so republiške zunanjepolitične pobude v osemdesetih letih skoraj povsem spregledane. Poleg tega je v sicer številnih tujih znanstvenih delih, ki obravnavajo odnos zunanjih sil do razdružitve Jugoslavije, dogajanje v Sloveniji v senci vojn na Hrvaškem in v BiH ter največkrat obravnavano obrobno ali kot predmet posameznih razprav.

Vsebinsko je projekt razdeljen na tri med seboj povezane sklope:

1. Republiška zunanjepolitična pobuda v osemdesetih letih;
2. Oblikovanje zunanje politike samostojne države;
3. Odnos velikih sil do Jugoslavije in njene razdružitve.

Raziskava bo temeljila na kritični analizi in interpretaciji zgodovinskih virov in relevantne literature, njen izvirni del pa se bo opiral predvsem na arhivske in ustne vire, z zbiranjem katerih imajo sodelujoči raziskovalci že veliko izkušenj iz dosedanjega projekta. V zvezi z razpadanjem Jugoslavije in osamosvajanjem Slovenije sta projektni vodja in projektni partner že objavila temeljni referenčni deli (J. Pirjevec, Le guerre jugoslave 1991–1999, 2001; B. Repe, Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije, 2002), ki na pregledni ravni obravnavata tudi nekatere zunanjepolitične aspekte tega procesa. Projektna skupina se bo zato osredotočila na manj znana ozadja oblikovanja diplomatske mreže nove države, dvojno funkcijo Slovencev v jugoslovanskem diplomatskem korpusu, odnose z drugimi jugoslovanskimi republikami, vlogo srednjeevropskih držav v prizadevanjih za mednarodno priznanje Slovenije idr. Republiške zunanjepolitične pobude v osemdesetih letih in diplomatski vidiki osamosvajanja Slovenije bodo rekonstruirani na podlagi domačih in tujih arhivskih virov ter ustnih pričevanj, raziskava odnosa velikih sil do Jugoslavije in njene razdružitve pa se bo pretežno opirala na dostopne vire v tujini (Washington, Pariz, Berlin idr.), ki so jih projektni sodelavci v precejšnji meri že evidentirali, dopolnila pa jih bodo tudi ustna pričevanja. Projektne aktivnosti bodo trdno izhodišče za vključitev sodelujočih raziskovalcev v širšo razpravo o zunanjepolitičnih vidikih razpadanja Jugoslavije in posledično za večjo prepoznavnost in primerljivost slovenske historiografije.

Evidenčna številka ARRS: J5-5551

Obdobje: 1. 8. 2013 – 31. 7. 2016

Vodja: dr. Egon Pelikan, znanstveni svetnik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za zgodovinske študije

Raziskovalni projekt »Obmejni fašizem« – Socialna in kulturna zgodovina« se bo usmeril v malo raziskovano področje – v kulturno in socialno zgodovino fašizma v Julijski krajini. Analiziral bo prakse, ki so zaznamovale področje novih provinc in so z ideološko markacijo oblikovale obmejni prostor v družbenem, kulturnem, urbanem, arhitekturnem, krajinskem, infrastrukturnem smislu.

V Julijski krajini sta v času med obema vojnama ideologija in posledično politična praksa fašizma »mutirali« v posebno obliko, v t. i. »obmejni fašizem« ((»fascismo di confine«).
Posebnost fašizma v »novo priključenih provincah« (t. i. »provincie nuove«) definira nekakšna »dvojna usmeritev«, saj je tu prepoznaval dva sočasna nasprotnika: v podobi slovanskih/slovenskih in hrvaških( nacionalnih nasprotnikov.

Pred režim se je z realnostjo na novo priključenih avstro-ogrskih dežel postavljalo vprašanje, kakšna naj bo celotna podoba »novih provinc«, ki jih je bilo po politični (formalni) priključitvi zdaj potrebno »vključiti« ne le v državni okvir, temveč tudi v novo ideološko realnost fašizma: kulturno, socialno, krajinsko, arhitekturno, infrastrukturno, gospodarsko itn.

Režim je zato (glede na druge dele države) deloval na politični ravni posebej izostreno na ideološki pa specifično, v dveh smereh – »navzven« (uradno).

To je vodilo v poudarjen ideološki nastop fašizma v Julijski krajini, ki je postala »izložbeno okno« ideoloških prvin režima – za »tujerodce« na eni in za mednarodno javnost na drugi. Še bolj kakor drugje v Italiji je režim zato v Julijski krajini nastopal (na eni strani v »lepi podobi«.

Področja raziskav so naslednja:

1. Vloga državnih ustanov
2. Vloga represivnega
3. Ideologizacija družabnih dogodkov
4. Imagologija – podoba »drugega«
5. Markacija okolja s fašistično ideologijo in ideološka govorica v urbanem okolju
6. »Romanizacija« Cerkve v Julijski krajini;
7. Prodor ideologije v področje zasebnega
8. Študije spolov

Interdisciplinarna metodologija vključuje analizo diskurzivnih praks, imagologijo, ikonografijo, onomastiko, zbiranje in analizo ustnih pričevanj, kakor tudi  klasično metodologijo dela z arhivskimi viri. Raziskava učinkov ideologije in politike v prostoru bo, ob upoštevanju slovenske, italijanske ter druge tuje literature, vodila v večplastno predstavitev »podobe Julijske krajine« v času fašizma.

Projekt “Balkanske meje: nasilje, konflikti in sodelovanje” je pomembno prispeval k doslej skoraj neobstoječim študijam meje (border studies) na tem območju s poudarkom na problematiki nasilja, ki v veliki meri generira stereotipne podobe o Balkanu (balkanizmi) in mitizirano reprezentacijo zgodovine. Dodano vrednost predstavlja uporaba sodobne metodologije transnacionalne zgodovine. V evropskem prostoru se je ta metodološki pristop izkazal kot pomemben doprinos k bolj poglobljenim in celostnim zgodovinskim raziskavam v transnacionalnem kontekstu, s poudarkom na vzajemnem študiju historiografij »drugega« oz. »drugih« narodov, pa je z novimi uvidi prispeval k večji tolerantnosti v družbi. »Prostorski preobrat« je namreč pokazal na neustreznost oziroma nedovršenost klasičnih metodoloških prijemov, ki preučujejo mednarodne odnose izključno skozi prizmo odnosov med dvema (ali več) nacionalnima državama. To ne pomeni, da nacionalne države niso več primerna analitična polja, saj predstavljajo najpomembnejši institucionalni okvir v katerem živimo, a prav gotovo študije, ki v globalnem kontekstu iščejo lokalne fenomene, zahtevajo drugačne, transnacionalne prijeme, ne pa internacionalne, ki obravnavajo le horizontalne odnose med državami. Zato se projekt usmerja na obmejna področja več držav in daje večji poudarek na regionalno kot na državno raven, čeprav se te ne izpušča, nasprotno, v okviru diplomacije in političnih odnosov se poudarja pomen institucije oblasti, a na več ravneh. Pri tem se posebej izpostavlja posledice političnih odločitev na lokalno prebivalstvo na obmejnih področjih, ki so nemalokrat pripeljale do konfliktnih in nasilnih situacij. Takšni dogodki so zaznamovali polpreteklo zgodovino Zahodnega Balkana, ki se na nekaterih območij še vedno kaže kot nestabilno, kljub željam po integraciji v mednarodne povezave. Rezultati projekta so predvsem z mednarodno znanstveno konferenco in objavami v tematski številki Acta Histriae, reviji z visokim faktorjem vpliva, dosegli širšo mednarodno strokovno javnost, teme in sodelujoči avtorji pa se niso omejevali le na zgodovinopisje, ampak vključujejo tudi sociologijo in etnologijo. Izsledki temeljijo na izvirnih raziskav v slovenskih in tujih arhivih, knjižnicah, fototekah in na terenu (ustna pričevanja), njihovo heterogenost pa zaznamuje pokrivanje obdobja od prvih balkanskih vojn vse do aktualnih razmer danes in treh obmejnih področij Zahodnega Balkana. Ta območja imajo svoje specifike, četudi jih druži en državni okvir nekdanje Jugoslavije, izstopa pa zlasti primer slovensko-italijanske meje, ki se mu je zato namenilo tudi več pozornosti. Z vsebinskega vidika se je znanstvena relevantnost projekta pokazala zlasti pri preučevanju politik državnih centrov do obmejnih regij in vlogi nadnacionalnih institucij (npr. Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije) pri razreševanju konfliktov in ustvarjanju pogojev za sodelovanje v regiji. Gre za področja, ki so pritegnila pozornost medijev zlasti ob izbruhu nasilij, pa tudi nacionalnih zgodovinopisij, pri čemer pa so mnogi še povečali stereotipno in mitizirano predstavo o zgodovini tega območja, na katerem je še vedno prisoten močan nacionalizem. Projektne študije to problematizirajo in ponujajo tudi za to območje nova metodološka orodja, ki spodbujajo sodelovanje na raznih ravneh in med različnimi skupinami ter primerjavo s potencialnimi bodočimi študijami o tej tematiki.

Evidenčna številka ARRS: N6-0010

Obdobje: 1. 7. 2012 – 30. 6. 2015

Vodja: akad. dr. Jože Pirjevec, znanstveni svetnik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za zgodovinske študije

Evidenčna številka ARRS: J5-4112

Obdobje: 1. 7. 2011 – 30. 6. 2014

Vodja: akad. dr. Jože Pirjevec, znanstveni svetnik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za zgodovinske študije

Čeprav je samostojna slovenska država nastala šele leta 1991, lahko o aktivnosti Slovencev v diplomaciji in v mednarodnih odnosih govorimo že pred osamosvojitvijo. Predlagani raziskovalni projekt »Slovenci v jugoslovanski diplomaciji in v zunanjepolitičnem delovanju 1941–1980: odprta vprašanja in raziskovalne perspektive« se na osnovi spoznanja o skupnih značilnostih in odprtih raziskovalnih problemih naslovne tematike ukvarja z obdobjem slovenske diplomatske zgodovine, ki doslej še ni bilo celovito prikazano, kljub temu da gre za specifično in pomembno, bodisi samostojno bodisi v jugoslovanskem okviru, delovanje slovenskih diplomatov v času intenzivnega dogajanja na mednarodnem področju. Izhajajoč iz novejših spoznanj stroke in dolgoletnih raziskovalnih izkušenj vodje ter članov projektne skupine, so bili indentificirani glavni idejni, politični in ekonomski faktorji, ki so v tem obdobju zaznamovali delovanje slovenskih diplomatov in ostalih posameznikov, ki so se ukvarjali z jugoslovansko zunanjo politiko: interes za revizijo državnih meja, kulturna in idejna navezava na zahodni in srednjeevropski prostor ter ekonomska navezava na kapitalistične države. Upoštevajoč naštete faktorje, ki so vsak v svojem zgodovinskem kontekstu narekovali angažma slovenskih diplomatov, smo izoblikovali več raziskovalnih sklopov, ki se jim bomo posebej posvetili. Na prvem mestu bo s celovitim prikazom diplomatskega delovanja Slovencev iz vseh ideoloških taborov v domovini in v emigraciji obravnavan čas druge svetovne vojne. Povojno obdobje je bilo najprej zaznamovano z aktivnostmi za rešitev mejnih vprašanj v kar so slovenski diplomati (npr. Vilfan, Bebler, Brilej) in drugi strokovnjaki (npr. Zwitter) vložili ogromne napore, kasneje pa z iskanjem neodvisne pozicije med obema svetovnima blokoma in kreiranjem politike neuvrščenih pri čemer so imeli slovenski politiki zlasti E. Kardelj in S. Dolanc (zaradi svojega zadržanega stališča do pretesnih stikov s Sovjetsko zvezo) poseben interes. Zadnji del raziskave je čas t.i. paradiplomatske dejavnosti, ko so slovenske republiške oblasti od konca 60. let dalje zastavile lastno zunanjepolitično iniciativo, predvsem na področju čezmejnega sodelovanja, z namenom krepitve ekonomskih odnosov in sodelovanja s slovenskimi manjšinami. Na osnovi poglobljenega raziskovanja v domačih in tujih arhivih oziroma bibliotekah (v Beogradu, Zagrebu, Londonu, Washingtonu, New Yorku, Moskvi, Parizu, Oslu, Berlinu, New Delhiju, Pragi, Rimu) ter zbiranja ustnih pričevanj si je projektna skupina zadala več ciljev, mdr. prikaz medvojne diplomatske aktivnosti Slovencev v partizanskem in protipartizanskem taboru, ugotavljanje vpliva (slovenskih) nacionalnih specifik in mednacionalnih dinamik v socialistični Jugoslaviji na oblikovanje državne zunanje politike, razumevanje izvorov in pomena zgodnjih oblik samostojne republiške zunanjepolitične iniciative in ovrednotenje teoretskih prispevkov slovenskih strokovnjakov za mednarodne odnose. Navedeni cilji narekujejo izdelavo relevantnih znanstvenih študij in diseminacijo znanstvenih spoznanj v historiografski diskurz v Sloveniji, državah nekdanje Jugoslavije in v širšem mednarodnem merilu. S tem načrtuje projektna skupina ustvariti čim bogatejše in razvejano védenje o delovanju slovenskih diplomatov v obdobju od začetka druge svetovne vojne do Titove smrti, ki bo hkrati služilo kot nove študijske vsebine in kot osnova za nadaljnje raziskovanje.

Evidenčna številka ARRS: V4-1621

Obdobje: 1. 10. 2016 – 30. 09. 2019

Vodja: dr. Bojan Butinar, znanstveni sodelavec

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za oljkarstvo

V Sloveniji je po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zasajeno 2000 ha oljčnikov, v register kmetijskih gospodarstev je vpisano 2000 oljkarjev in registriranih je 39 oljarn. Poleg večanja površin, števila registriranih pridelovalcev in predelovalcev se je v zadnjih letih močno spremenila tehnologija predelave in s tem tudi količina in sestava ostankov predelave, zato je v skladu z načrtovano strategijo oljkarstva nastala zelo velika potreba po celovitem pristopu k reševanju ostankov predelave oljk v oljkarstvu, ki bo upoštevala tehnološke in zakonodajne spremembe na tem področju. Slovenski oljkarji in oljarji se srečujejo z velikimi problemi nadaljnje uporabe ostankov proizvodnje. Slovenska zakonodaja uvršča ostanke pri predelavi oljk med odpadke, saj ni pripravljenih strokovnih podlag za strateško ureditev področja in priporočil, s katerimi bi v skladu z Uredbo o odpadkih opredelili in predpisali načine njihove nadaljnje koristne uporabe. Pri razreševanju neskladij bo potrebno upoštevati nove tehnologije, specifiko slovenskega oljkarstva in predpisane okoljske omejitve.

Ponovna uporaba surovin, ki se danes odlagajo kot odpadki pa je tudi eno ključnih načel svežnja o krožnem gospodarstvu, ki je bil sprejet decembra 2015 na Evropski komisiji. V mesecu marcu je Evropska komisija predstavila predlog uredbe, s katero bo zelo olajšan dostop organskih gnojil in gnojil iz odpadkov do enotnega trga EU, zato bo pri pripravi priporočil nujno potrebno upoštevati tudi te predpise. V oljkarstvu so prisotni naslednji ostanki pridelave in predelave oljk: tropine z različno vsebnostjo vlage, oljčni listi in rastlinska voda ter pri nekaterih tehnologijah tudi posebej izločene koščice iz tropin. Uporaba ostankov v oljkarstvu je zelo raznovrstna, močan vpliv ima prav tehnologija predelave. V skladu z novimi tehnologijami pridelave in predelave se spreminja tudi zakonodaja, ki se oblikuje na podlagi splošnih zahtev Evropske kmetijske in okoljske zakonodaje z upoštevanjem specifičnih značilnosti posamezne države članice. Oljkarstvo in proizvodnja oljčnega olja generirata velike količine odpadne biomase (oljčnih listov, tropin), ki odložene v okolje predstavljajo okoljski problem, vendar jo lahko tudi koristno uporabimo. Poznane so različne strategije uporabe, med katerimi je tudi pridobivanje obnovljive energije s sežigom.

Nove sodobne tehnologije temeljijo na zmanjšanju uporabe dodatne vode z uporabo dvo-faznih dekanterjev, pri čemer dobimo iz oljarn dva produkta olje in vlažne tropine.

Po ocenah naj bi že polovica slovenske proizvodnje oljčnega olja uporabljala novo tehnologijo, zato je potrebno proučiti nove možnosti za koristno uporabo ostankov predelave v oljkarstvu.

V okviru projekta bomo pripravili strokovne podlage in priporočila, s katerimi bi predpisali koristno uporabo ostankov in sonaravno ravnanje z ostanki predelave oljk z upoštevanjem novih tehnologij, povečane količine ostankov, okoljskih zahtev in novih znanstvenih spoznanj na tem področju, pregledali bomo dostopno relevantno literaturo in zakonodajo s področja uporabe ostankov v oljkarstvu, popisali stanje ostankov pridelave in predelave ter način rabe v Sloveniji in določili sestavo in hranilno vrednost ostankov.

Prav tako bomo proučili uporabo tropin in vegetacijske vode na kmetijskih zemljiščih ter izdelali smernice, ki bodo upoštevale nove tehnologije predelave in okoljske predpise ter omogočile koristno uporabo ostankov za potrebe trajnostnega razvoja panoge. Ob tem bomo proučili uporabo tropin za kompostiranje, izdelali smernice, ki bodo upoštevale okoljske predpise za kompostiranje in specifiko slovenskega oljkarstva ter proučili ekonomske učinke uporabe tropin na kmetijskih zemljiščih in uporabe za kompostiranje ter na podlagi teh pripravili priporočila.

Oljčni listi in tropine nimajo velike hranilne in krmne vrednosti, a so za živali lahko vseeno koristen vir energije in hranil. Poleg tega so vir sekundarnih rastlinskih metabolitov.

Spletna stran projekta

Evidenčna številka ARRS: V4-1609

Obdobje: 1. 10. 2016 – 30. 1. 2019

Vodja: dr. Marina Pintar

Nosilec projekta: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za oljkarstvo

Voda je nujen vir za rastlinsko pridelavo. Podnebne spremembe so vzrok spremenjenim padavinskim vzorcem in posledično vzrok za razmislek o možnostih rastlinske pridelave v spremenjenih razmerah.

V svetu se poraba vode za namakanje povečuje in predstavlja že 70 % vse odvzete vode iz vodonosnikov in rek (Schultz in sod., 2005). Ocenjeno je, da se bodo zaradi podnebnih sprememb, ki povzročajo zmanjšanja in prerazporeditev padavin ter povečujejo potrebe rastlin po vodi (evapotranspiracijo (ET), zaradi višjih temperatur, povečale potrebe po namakanju v večini regij po vsem svetu (Fischer in sod., 2007). Za države v razvoju je v študiji FAO predvideno 14 % povečanje porabe vode za namakanje do leta 2030 (Bruinsma, 2003). Podnebne spremembe ne pomenijo le dviga povprečne temperature ampak se bodo spremenili vremenski in podnebni vzorci ter pogostnost in jakost ekstremnih dogodkov, kot so vročinski valovi, suše in obilno deževje (ARSO, 2016). V zadnjih 15 letih smo se v Sloveniji srečali kar z nekaj sušnimi leti: 2000, 2001, 2003, 2006, 2007, 2009, 2012, 2013. Glavni oškodovanci te naravne nesreče so predvsem pridelovalci hrane, saj se brez strokovne podpore (službe za strokovno pravilno namakanje) ne morejo pravočasno in predvsem učinkovito odzivati na pomanjkanje padavin. Posledica tega so manjši hektarski donosi, težji pogoji za preživetje pridelovalca in nižja lokalna samooskrba.

Podatki kažejo, da ima Slovenija dovolj padavin, vendar postaja zaradi neenakomerne razporeditve slovenski prostor čedalje bolj ranljiv zaradi suše. V zadnjih 25 letih se v povprečju vsako tretje leto srečujemo s sušnimi razmerami (Podgornik in Bandelj, 2015). Tudi projekcije spremembe podnebja in potencialni vplivi na evapotranspiracijo in pogostnost kmetijskih suš niso obetavni. Pomanjkanje padavin ali njihova nepravilna časovna razporeditev že predstavljata problem, tveganje in veliko sušno ogroženost v celotni Sloveniji (Sušnik, 2003), kjer so vodni viri za namakanje kmetijskih površin praviloma omejeni (Glavan in sod., 2012; Sušnik, 2003).

Evidenčna številka ARRS: V4-1411

Obdobje: 1. 7. 2014 – 30. 11. 2017

Vodja: dr. Bojan Butinar, znanstveni sodelavec

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za oljkarstvo

Slovensko oljkarstvo se sooča s problemi nedoseganja konstantnih pridelkov in kakovosti oljčnega olja, ki so posledica ekstremnih vremenskih razmer, med katerimi so najpogostejše suše. V takšnih razmerah se pridelovalci oljk velikokrat poslužujejo principa “kriznega namakanja”. Številne raziskave na sredozemskem območju so pokazale, da je v pridelavi oljk, kjer so razpoložljivi vodni viri izjemno omejeni, primernejša uporaba principa »deficitnega namakanja«, kjer lahko kljub manjši količini dodane vode, kot je to optimalno potrebno, povečamo produktivnost rastline in s tem hkrati zagotovimo večji in kakovostnejši pridelek ter trajnostno rabo vodnih virov. Optimalno velikost namakalnega obroka je pri deficitnem principu namakanja oljk zelo težko ovrednoti, saj poleg značilnosti tal, meteoroloških parametrov ter agrotehničnih ukrepov na količino dodane vode močno vpliva tudi specifični odziv izbranega kultivarja na vodni deficit. S predhodnim ciljno-raziskovalnim projektom je bil vzpostavljen tehnično dovršen, pilotni poskus avtomatskega namakanja oljk v Sloveniji, ki služi z referenčnim oljčnikom kot sistem namakanja oljk. Analize so pokazale pozitivne učinke deficitnega namakanja, vendar zaradi variabilnih vremenskih razmer ni bilo moč odkriti zakonitosti in vpliva ekonomske sprejemljivosti deficitnega namakanja na kakovost oljčnega olja. Zaradi omejenih vodnih virov je potrebno rabo vode še dodatno racionalizirati in sistem namakanja nadgraditi z dodatnimi odmerki ter na osnovi rezultatov določiti minimalno količino dodane vode, ki pozitivno vpliva na pridelek in kakovost. Dodatne raziskave bodo prispevale k racionalnejši rabi vodnih virov in hkrati k doseganju boljše kakovosti oljčnega olja sorte ‘Istrske belice’, ki v slovenskih oljčnikih zaseda 70% vseh dreves.

Cilji raziskovalnega projekta so: 1) raziskati vpliv sušnega stresa na rast in rodnost oljk ter na podlagi spremljanja različnih agronomskih značilnosti ter fizioloških parametrov določiti optimalne odmerke vode v posameznem fenološkem stadiju oljke, 2) proučiti vpliv namakanja na kakovost in senzorične značilnosti oljčnega olja s spremljanjem primarnih metabolitov fotosinteze (sladkorji, sladkorni alkoholi) in sekundarnih metabolitov (biofenoli), 3) določitev biokemijskih markerjev oljke, ki so povezani z odzivom na sušni stres, 4) na podlagi pridobljenih rezultatov določiti optimalni odmerek vode in pripraviti tehnološke smernice za nacionalno strategijo namakanja oljk, ki bo hkrati zagotavljala uravnoteženo razmerje med velikostjo in kakovostjo pridelka in trajnostno rabo vodnih virov.

Spremljali smo fenološke-razvojne faze oljke v rastni dobi glede na vpliv namakanja in vremenske razmere na poskusni lokaciji. Določili smo fiziološko stanje dreves v poskusnem oljčniku, ocenili smo, kdaj drevesa ob suši prehajajo v stres, in ovrednotili, ali lahko z izbranimi režimi namakanja dosežemo ugodnejšo vodno bilanco rastlin. Določili smo vsebnost oleuropeina, skupnih biofenolov, enostavnih in sladkornih alkoholov v oljčnih plodovih in listih v posameznih fenoloških obdobjih. Kakovost pridelanega oljčnega olja smo ovrednotili s pomočjo določitve kemijskih parametrov in s senzorično analizo. Na podlagi analiz rezultatov je mogoče oceniti vodne perspektive na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi ter izdelati strategijo namakanja za oljke v Sloveniji.

Intrinzične kontraktilne lastnosti skeletne mišice se meri z uporabo dinamometrov, ki se jih pritrdi distalno od osi sklepa, čeprav znanstveni dokazi že dolgo potrjujejo omejitve pri rabi dinamometrov za merjenje kontraktilnih lastnosti in s tem implicirajo na nizko kakovost interpretacije rezultatov. V 1980-ih so razvili alternativne pristope merjenja kontraktilnih lastnosti in so jih poimenovali po naravi uporabljenega senzorja, tako fono/zvokomiografija uporablja mikrofone za zajem mišičnega zvoka, vibromiografija uporablja merilnike pospeška in laserske žarke za zajem odebeljevanja in vibracije trebuha mišice. Vse te metode so stremele merjenju mišičnega krčenja direktno na trebuhu mišice in ne kot dinamometrija.

Slovenija je pri tem igrala pomembno vlogo in lansirala tenziomiografijo (TMG) kot eno izmed metod za zajem kontraktilnih lastnosti skeletnih mišic, ki meri odebelitev trebuha mišice med izometrično, električno izvabljeno kontrakcijo, na selektiven in neinvaziven način. Od prvega znanstvenega publiciranja metode v letu 1990, je bilo objavljenih že 107 člankov SCI in rast je exponentna. TMG omogoča visoko razmerje signal/šum, visoko občutljivost in nerabo postopkov za postprocesiranje zajetih signalov. Takoj smo lahko dokazali visoko multivariatno povezanost med mišično sestavo in kontraktilnimi parametri izločenih iz odziva TMG.

Metoda TMG je znanstveno že kar sprejeta, vendar ji manjka temeljnih znanj o razumevanju zajetih signalov (mehanizmov), da se lahko kakovostneje interpretira rezultate. Tako obstaja kar nekaj odprtih vprašanj pri interpretaciji kontraktilnih parametrov TMG. Zato je glavni cilj projekta izvesti dekompozcijo odziva TMG na odzive posameznih fenotipov mišičnih vlaken in tako omogočiti razumevanje mehanizmov, ki vplivajo na obliko krivulje TMG in dodaten vpliv nekaterih faktorjev, kot so: mišična velikost in arhitektura, mišična sestava, količina vode v mišici, mehanika in geometrija mišičnih vlaken (presek, hitrost krčenja, sila, specifična sila), vezivno tkivo (tetive in kostameri), utrujenost/potenciacija, temperatura.

Najprej bomo morali nadgraditi specializiran laboratorij za zajem geometrije krčenja mišičnih vlaken (skrajševanje in odebeljevanje izoliranih vlaken), da bomo tako pridobili podatke o kontraktilnih lastnosti izoliranih vlaken, ki nam bodo služili kot vhod v model dekompozicije TMG. Model dekompozciije bomo nadgrajevali do željene natančnosti in še sprejemljive kompleksnosti z dodatnimi meritvami, ki bodo tudi vplivale signifikantno na rezultat dekompozicije. Model bomo validirali in ga uporabili v štirih študijah.

V študiji mišne utrujenosti bomo preverili dekompozicijo odzivov TMG za različne tipe utrujenosti in testirali občutljivost modela za klasifikacijo oz. vrednotenje prisotnosti utrujenosti različnih motoričnih enot. V študiji akutnih in kroničnih učinkov izbrane vadbe bomo to isto preverili na modelu ene vadbe in na modelu ponavljanja pliometrične vadbe 8 tednov. V študiji atrofije bomo preverili občutljivost TMG in dekompozicije na zaznavanje zgodnjih atrofičnih procesov, kar bi imelo izjemno klinično vrednost, vedoč, da je atrofija pri določenih populacijah le delno reverzibilna (to študijo bo sofinancirala Italijanska Vesoljska Agencija v 2019). V študiji sarkopenije bomo preverili tudi, če lahko na osnovi rezulatov modela dekompozcije klasificiramo preiskovance med stopnjami sarkopenije, kot to predlaga konsenz EU, vedoč, da tudi ta ni najboljši, saj znanstveniki ugotavljajo, da trenutno obstaja več metod klasifikacije sarkopenije in med njimi je skoraj nično ujemanje.

TMG dekompozcija je zagotovo nujno potrebna za nadaljnji razvoj metode in pravilno razumevanje rezultatov merjenja in s tem zagotavljanja visoke kakovosti interpretacije rezultatov. Žal jo lahko izvedemo le z uporabo invazivnih postopkov, kjer pa imamo partnerji projekta velike izkušnje, saj velik delež naših objav prihaja ravno iz področja obdelav mišičnih vzorcev.

Evidenčna številka ARRS: L7-9421

Obdobje: 1. 7. 2018 – 30. 06. 2021

Vodja: dr. Boštjan Šimunič, znanstveni svetnik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za kineziološke raziskave

Spletna stran projekta

Evidenčna številka ARRS: J2-1731

Obdobje: 01. 07. 2019 – 30. 06. 2022

Vodja: Dr. Aleš Holobar

Nosilec projekta: Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za kineziološke raziskave

Spletna stran projekta

Za človeško staranje je značilna pospešena izguba mase in moči skeletnih mišic, kar vodi do zmanjšane funkcionalne zmogljivosti in povečane verjetnosti padca in krhkosti. To vodi v izgubo neodvisnosti in zmanjšanje kakovosti življenja pri starejših. To velja tudi na ravni posameznika in na ravni družbe, saj lahko naraščajoče finančne zahteve v sistemu zdravstvenega varstva ogrožajo njegovo zmožnost spopadanja s temi vprašanji v prihodnosti. Izguba mišične mase s staranjem, ki je posledica večinoma izgube hitrih motoričnih enot, je pri moških približno 30% do 80 let, medtem ko pri ženskah približno 20%. Pomembno je, da sedanji režimi vadbe niso primerni za vzdrževanje mišične funkcije in trajnostno kakovost življenja pri starajočem se prebivalstvu. Vadba proti uporu (RT) je opredeljena kot ustrezna vadba za vzdrževanje mišične mase, ne nujno funkcije; zato so nedavne raziskave izpostavile pomen večje intenzivnosti (npr. vadbe moči ali vadbe pri visoki hitrosti giba) za aktiviranje hitrih motoričnih enot in s tem zmanjševanje tveganja padcev. Čeprav starejši ljudje lahko izvajajo vadbo moči, obstaja dvom v varnost teh vaj. Zato smo razvili nov robotski vadbeni stroj, kjer je mogoče planiranje obremenitve in hitrosti na tak način, da je vadba zelo intenzivna in hkrati varna. Zato je namen tega raziskovalnega projekta preučiti, ali je nov princip vadbe z robotskim sistemom, ki regulira spremenljivo obremenitev vadbe, učinkovitejši od RT na starejših preiskovancih. Natančneje, nov princip vadbe nudi večje učinke na mišično maso in mišično ter gibalno funkcijo.

Sedanji podatki kažejo na dramatično izgubo vlaken tipa II s staranjem in vemo, da aktivacija tipa vlaken II igra ključno vlogo pri proizvodnji moči, ki je pomembna za preprečevanje nepričakovanih dogodkov med hojo in zmanjševanje tveganja padcev. Strategije RT so bile predstavljene kot uspešen način za zoperstavljanje starostnih degenerativnih sprememb v mišični funkciji in proizvodnji sile. Vendar je bilo to v zadnjem času izpodbijano. Walker in sodelavci (2015, 2017) so predlagali, da je izpostavljenost zmernim obremenitvam RT (8 do 12 tednov) neučinkovita za povečanje moči ali funkcionalne zmogljivosti mišic pri starejših. Zato poudarjajo potrebo po ponovnem pregledu in načrtovanju novih strategij iskanja optimalne vadbe za starejše zoper preprečevanju škodljivih posledic staranja, zlasti zaradi močnih vplivov na kakovost življenja. V skladu s tem predlagamo nov princip vadbe s spremenljivim bremenom, ki jo omogoča nov robotski sistem. Domnevamo, da bo nov princip vadbe učinkovit za zmanjševanje mišične atrofije, najverjetneje z aktivacijo mišičnih vlaken tipa II. To bi urejalo sedanje strategije preprečevanja padca in izboljšalo funkcionalne zmogljivosti starejših.

Načrtujemo rekrutacijo prostovoljcev (starost> 65 let) iz Primorske regije. Določili bomo kriterije za izključitev in vključitev (vključno z obsežnim zdravstvenim pregledom). Vključeni preiskovanci bodo razporejeni v tri skupine (spremenljiva RT, klasična RT in kontrolna skupina) v randomiziran poskus s križanjem skupin (izenačeno) in dvema obdobjema izničevanja efekta. Vsi preiskovanci bodo tako izpostavljeni osmim zaporednim tednom klasičnega RT, RT s spremenljivim bremenom ali kontrolnim pogojem. Meritve bomo izvajali skupno 11-krat, vključno s familarizacijo, pilotnim testiranjem in zbiranjem podatkov v glavnem delu pred in po vsakim pogojem.

Načrtujemo uporabo novih rešitev za reševanje perečih problemov staranja populacije, specifično mišice (volumna in funkcije). Na podlagi novih ugotovitev bi lahko razvili nove učinkovitejše protokole, katerih cilj je zmanjšanje zdravstvenih tveganj pri starajoči se populaciji. V primeru, da bomo potrdili naše hipoteze, lahko v sistem zdravstvenega varstva starejših ponudimo pomembne informacije, ki bodo vodile v zmanjšanje gospodarskega bremena.

Evidenčna številka ARRS: Z7-9420

Obdobje: 1. 7. 2018 – 30. 06. 2020

Vodja: dr. Damir Zubac, asistent z doktoratom

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za kineziološke raziskave

Spletna stran projekta

V projektu bomo najprej zasnovali in z Olimpijskim komitejem Slovenije postavili standardiziran informacijski sistema za beleženje telesne pripravljenosti športnikov in športnih poškodb, tekom projekta na testnem vzorcu treh športov (nogomet, košarka, gimnastika). Zasnovali bomo metodologijo beleženja poškodb, ki bo omogočala doseganje temeljnih zastavljenih ciljev, hkrati pa omogočala tudi vključevanje znanstvenikom in strokovnjakom različnih področij (epidemiologi, zdravniki, kineziologi, dietetiki, itd.), varen in etično sprejemljiv dostop do podatkov s cilji odkrivanja novih znanj, dejavnikov tveganja, mednarodne primerljivosti in s tem prenosa dobrih praks.

Evidenčna številka ARRS: L5-8245

Obdobje: 1. 5. 2017 – 30. 4. 2020

Vodja: dr. Rado Pišot, znanstveni svetnik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za kineziološke raziskave

Sestava krvi in lastnosti njenih sestavin sta pomembna dejavnika pri doseganju športnih rezultatov kot tudi pokazatelj zdravstvenih tveganj. Zunajcelični vezikli (ZV) so majhni (reda 20 nanometrov-1000 nanometrov), z membrano obdani celični fragmenti, ki nastanejo v zadnji fazi brstenja membrane ali ob celični smrti, ko se sprostijo v okolno raztopino in postanejo gibljivi s telesnimi tekočinami, predvsem krvjo. Izolacija ZV iz telesnih tekočin (predvsem krvi) in njihovo določanje (merjenje koncentracije in sestave) odraža status celega organizma, predvsem pa krvnih celic, krvne plazme in endotelija.

Ni znano, kakšni so učinki specifičnih športnih aktivnosti in dejavnikov, povezanih z rezultati tekmovalnega in rekreativnega športa, na mehanizme, povezane z ZV. Zanima nas, kako različne telesne aktivnosti (aerobna, anaerobna, intenzivnost vadbe, trajanje vadbe, stopnja utrujenosti, način vadbe in tekmovalni nivo športnika), vplivi okolja (hipoksija, temperatura, onesnaženost), vnos različnih snovi v telo (voda, prehranski dodatki), in telesne lastnosti (spol, starost, indeks telesne mase, maščobne in mišične mase) vplivajo na mikrovezikulacijo in vitro in ex vivo in kako so ti procesi povezani s sestavo krvi.
Želimo izdelati metodo za spremljanje, predvidevanje in optimizacijo športnih rezultatov,  ki temelji na določanju ZV v izolatih iz krvi. Ta metoda bo izboljšala načrtovanje priprave za športne dosežke in zmanjšala tveganje za neželjene pojave kot so preobremenitev srčno-žilnega in živčnega sistema, oksidativni stres in tromboembolije. Pri tem bomo upoštevali tudi nekatere izbrane dejavnike okolja, s posebnim poudarkom na nanodelcih, ki tudi lahko povzročajo oksidativni stres. Športne rezultate in telesni status športnikov bomo interpretirali v luči biomarkerjev ZV in sestave krvi. Na osnovi interakcij ZV z nanodelci bomo zasnovali bionanosenzor za spremljanje statusa preiskovanca.

Evidenčna številka ARRS: J5-7098

Obdobje: 1. 1. 2016 – 31. 12. 2018

Vodja: prof. dr. Veronika Kralj Iglič

Nosilec projekta: Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za kineziološke raziskave

Spletna stran projekta

Evidenčna številka ARRS: L5-5550

Obdobje: 1. 8. 2013 – 31. 7. 2016

Vodja: dr. Boštjan Šimunič, znanstveni svetnik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za kineziološke raziskave

Sodobne analize delovnega in bivalnega okolja človeka ter najpogostejših vzrokov poškodb in obolenj poročajo o 25% pojavnosti bolečin v mišicah. V kar 49% je poškodba skeletno-mišičnega sistema vzrok za odsotnost od dela in v kar 60% vzrok za trajnostne poškodbe. Ohranjanje mišične mase je, ob vse večji gibalni/športni neaktivnosti, ključnega pomena za zdravje človeka.

Mišična atrofija je dobro poznan pojav, ki definira izgubo mišičnega volumna, kot posledice bolezni oziroma poškodbe, neuravnotežene prehrane ali pomanjkanja gibalno/športne aktivnosti. Navkljub številnim raziskavam, ki preučujejo mišično atrofijo in ugotovitvam, ki analizirajo njene posledice, je še vedno veliko neodgovorjenih vprašanj, predvsem s stališča objektivnih kazalnikov, metod in postopkov merjenja. Današnji postopki so kompleksni, premalo občutljivi, še posebej izven kliničnih primerov, ko je pomembno zaznavanje že najmanjših sprememb.

Že leta 1978 so kot objektivno merilno metodo predlagali razmerje med mehanskim odzivom sile mišice in živčno-mišično električno aktivnostjo kot mero elektromehanske učinkovitosti. Zaradi visoke variabilnosti in posledično nizke občutljivosti ta metoda ni nikoli prešla v praktično uporabo. Bistven preskok se je zgodil 1990, ko so v isto razmerje zajeli prečne vibracije mišičnih vlaken namesto sile in tako razvili ustreznejši merilni postopek spremljanja mišične atrofije. Kmalu so raziskovalci tudi tu naleteli na konkretne ovire. Še vedno prenizka občutljivost in tudi ponovljivost je omejevala uporabo metode zgolj na težke klinične primere in kronična obolenja. Ideja o neinvazivnem markerju mišične atrofije je tako ostala do danes neraziskana in opuščena.

Leta 1997 je SLO znanstveni prostor pomembno prispeval k uresničevanju tega cilja. Težave merilnih postopkov in senzorjev zajema prečnih mehanskih deformacij mišičnega trebuha (merilnika pospeška, mikrofona, laserskega žarka) so prebrodili s predlaganim senzorjem prečnega odmika trebuha mišice. Senzor linearnega odmika preko kontroliranega kontakta na mišični trebuh pritisne in tako poveča geometrijsko razdaljo med sproščeno ter skrčeno mišico. S tem je nastala neinvazivna in selektivna metoda, ki se odlikuje z visoko občutljivostjo in ponovljivostjo. Metoda spremljanja prečnega odmika je bila do danes validirana, preizkušena in patentirana v EU.

Sočasno je bila nadgrajena tudi metoda površinskega spremljanja živčno-mišične električne aktivnosti in od leta 2004 omogoča 2D spremljanje skeletne mišice na njeni celotni površini in globini. V Sloveniji patentirana metoda izločanja akcijskih potencialov omogoča dekompozicijo elektromiograma in s tem identifikacijo aktivnih motoričnih enot, kar omogoča vrednotenje rekrutacije, utrujenosti, itd.

V predlaganem temeljnem projektu smo si za glavni cilj zadali opredeliti in razviti neinvazivni merilni postopek atrofije in hipertrofije skeletne mišice ter izboljšati aktualne postopke vrednotenja mišične adaptacije. Na osnovi mehanskega odziva odebelitve, premika, vibracij mišičnega trebuha in vlaken ter živčno-mišične električne aktivnosti bomo definirali ustrezni marker. Ostali cilji pa so usmerjeni v modeliranje razlik časovne dinamike adaptacije mišičnih glav ob odsotnosti gibanja, staranju, vadbi in ob postopkih rehabilitacije po kolenskih/kolčnih posegih. Z razvojem predvidenega markerja mišične adaptacije bomo tako prispevali novo storitev – meritev.

Projekt bomo izvedli skladno s pravili izvajanja poskusov na človeku, s pridobljenimi dovoljenji etične komisije, soglasji preiskovancev in skladno s pravili Helsinške deklaracije. Ob uspešnem zaključku projektu predvidevamo prijavo patenta, objavo več znanstvenih prispevkov, dveh doktoratov in oblikovanje ustreznega programa izobraževanja.

Ciljni raziskovalni projekt Slovensko zamejstvo kot vsebine kurikula osnovnih in srednjih šol v Sloveniji predstavlja analitičen pregled obravnave slovenskega zamejstva v Italiji, na Hrvaškem in na Madžarskem skozi prizmo vsebin, ki jo določajo učni načrti  v osnovnih in srednjih šolah s slovenskim, italijanskim in madžarskim jezikom. Ugotovitve raziskave bodo omogočale izdelati predloge sprememb učnih načrtov in dodatkov k osnovnošolskemu in srednješolskemu kurikulu. Poleg redakcije končnega predloga kurikularnih sprememb bodo podatki anketiranja vzorca, tako šolske populacije kot javnosti, pokazali, kakšna so vèdenja o zamejskih Slovencih in stališča do skupnega slovenskega kulturnega prostora. Partnerji v projektu (ZRS Koper, INV v Ljubljani in SLORI v Trstu) se bodo v postopkih implementacije predlogov povezovali z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, Zavodom RS za šolstvo in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter kulturnimi društvi in organizacijami v zamejskih okoljih.

Spletna stran projekta 

Evidenčna številka ARRS: V5-1709

Obdobje: 1. 4. 2018–30. 9. 2019

Vodja: dr. Milan Bufon, znanstveni svetnik

Nosilec projekta: Znanstveno-raziskovalno središče Koper

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za družboslovne študije, Inštitut za jezikoslovne študije

Podoktorski projekt predlaga proučitev možnih izvedb v doktorski raziskavi oblikovanega modela CoBLaLT– Contact Based Language Learning and Teaching – inovativen metodološki okvir za poučevanje in učenje sosedskih jezikov v osnovni šoli. Model temelji na družbenih integrativnih načelih in mreženju pri poučevanju jezikov in je bil izdelan v okviru doktorske disertacije“Teaching and Learning Primary Neighbouring Languages through Cross-border Contacts” (Poučevanje in učenje sosedskih jezikov v osnovni šoli ob čezmejnem povezovanju “(Cavaion 2105)
Implementacije zadevajo razvoj medkulturne ozaveščenosti, stopnjo učenčeve integrativnosti in razvoj interakcijskih spretnosti z vidika medkulturnega in večjezičnega izobraževanja, ki ga močno priporoča tudi Enota za jezikovno politiko pri Svetu Evrope (SE, 2007). V doktorski raziskavi smo pravzaprav prišli do sklepa, da je za delovanje modela CoBLaLT, kot učinkovitega orodja za razvoj evropskega državljanstva, potrebno močneje razvijati integrativno motivacijo (Gardner, Lambert 1972) kot pa instrumentalno motivacijo. Rezultati raziskave potrjujejo uspešnost modela tudi z vidika spodbujanja pripravljenosti za komunikacijo (MacIntyre idr., 1998) med sodelujočimi učenci (starosti med 12 in 15 let) in povečane želje po učenju jezika soseda – eden od treh elementov, ki sestavljajo Gardnerjev koncept integrativnosti (Gardner, Lambert, 1972; Gardner, 1985, 2001, 2005). Kljub temu so bile ugotovljene naslednje kritične točke:

•  ni dovolj narasla želja po spoznavanju in poznavanju “drugih”;
•  premalo je medkulturnih in metajezikovnih razmišljanj v razredu v smislu intencionalnih priprav (Bennett, 2009) in sposobnosti na prenos medkulturnega ozaveščanja v življenje (Čok, 2009);
• potreba po učenju interakcijskih spretnosti kot sistematično študijo podrobnosti interakcij z namenom ustvarjanja bolj sproščene komunikacije, saj gre za zelo zgodnjo fazo učenja jezikov (Rivers, 1987, Young, 2011) in medosebne sporočanjske sposobnosti kot način za doseganje medsebojnega razumevanja (Thije, Zeevaert, 2007).

Cilji raziskave:

• Cilj 1: Opredeliti orodja in prakse modela CoBLaLT s posebnim poudarkom na izvedbah, s katerimi je mogoče vpeljati izboljšave na področju integrativnosti (Gardner, Lambert, 1972), medkulturnega ozaveščanja in razvoja interakcijskih sposobnosti.
• Cilj 2: Izvajanje novega vprašalnika o integrativnosti (prirejeno po Gardnerjevemu – Gardner, Lambert, 1972); pri uporabi že obstoječe lestvice “merjenja” medkulturne občutljivosti, kot je Hammerjev, Bennettov in Wisemanov Popis medkulturnega razvoja (IDI, Hammer, Bennett in Wiseman, 2003); pri kvalitativnem opazovanju ter kvalitativni in/ali kvantitativni analizi interakcijskih situacij, kot so videoklici ali klepetalnice za ugotavljanje razvoja interakcijskih spretnosti.
• Cilj 3: Oblikovati končno različico Avtobiografije čezmejnih srečanj s smernicami za učence in učitelje in priročnik za uporabo modela CoBLaLT za učitelje. Diseminacija znanstvenih predpostavk in rezultatov projekta.

Spletna stran projekta

Evidenčna številka ARRS: Z6-8257

Obdobje: 1. 7. 2017 – 30. 06. 2019

Vodja: dr. Irina Moira Cavaion, asistentka z doktoratom

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za jezikoslovne študije

Projekt se uokvirja v kontekst avdiovizualnih raziskav slovenskih narečij in govorov na jezikovno raznolikem območju Tromeje, stičišča angleškega, romanskega in germanskega sveta. Ta enkraten primer sobivanja različnih jezikov in narečij ter bogate kulturne dediščine je bil do nedavnega nekoliko prezrt z lingvističnega, zlasti leksikalnega vidika. Cilj projekta je prek terenskih dialektoloških raziskav in filmskih posnetkov zavarovati tamkajšnje govore pred izginotjem.

Projektna raziskava predvideva:

a) terensko dialektološko raziskavo na podlagi vprašalnice furlanskega lingvističnega atlasa ASLEF v 5 raziskovalnih točkah na območju Tromeje (Log pod Mangartom v Posočju, Ukve/Ugovizza v Kanalski dolini, Rateče v Zgornjesavski dolini, Zahomec/Achomitz in Bistrica/Feistritz v Ziljski dolini);

b) izdelavo vizualne filmske dokumentacije z etnološko vsebino in prikazom govorov Tromeje, ki so v večjezičnem okolju vsakodnevno podvrženi interferenčnim vplivom;

c) besedilno prilogo, ki bo zajemala fonološko transkripcijo filmskih posnetkov s prevodom v standardne deželne jezike;

č) pripravo knjižne izdaje poskusnega zvezka Slovenskega dialektološkega leksikalnega atlasa SDLA-TRIP I na osnovi zbranega terenskega gradiva.

Evidenčna številka ARRS: N6-0036

Obdobje: 1. 9. 2015 – 31. 8. 2018

Vodja: dr. Rada Cossutta, znanstvena svetnica

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za jezikoslovne študije

Spletna stran projekta

Evidenčna številka ARRS:  J6-5560

Vodja: dr. Vesna Mikolič, znanstvena svetnica

Obdobje: 1. 8. 2013 – 31. 7. 2016

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za jezikoslovne študije

Na identiteto nekega prostora in njegovih prebivalcev ter percepcijo obiskovalcev/turistov ima velik pomen globalni trg, ki sili nek nacionalni ali regionalni prostor k prepoznavnosti. Javne razprave v Sloveniji so že večkrat pokazale na nizko stopnjo identifikacije prebivalstva z elementi slovenske kulture in zaradi tega slabšo prepoznavnost slovenske države v mednarodnem okolju. Posledica takšnega stanja je razpršenost družbenih ciljev, ki usmerjajo gospodarski in splošni družbeni razvoj, čeprav so v »Strategiji razvoja Slovenije« (SRS) zagotavljanje identitete, prepoznavnost in ugled države v mednarodnem okolju izpostavljeni kot razvojni strateški cilj naše države. Tudi nekateri rezultati »Strategije trženja slovenskega turizma 2007-2011« (STST) kot glavno težavo na področju prepoznavnosti Slovenije navajajo pomanjkanje jasno opredeljenega ključnega sporočila oziroma identitete ter prepoznavne zgodbe in koristi, ki izhajajo iz nje. Podobno tudi »Predlog Strategije razvoja slovenskega turizma 2012-2016« kot enega glavnih vsebinskih ciljev predvideva prepoznavnost Slovenije v svetu.

Neka nacionalna skupnost na osnovi družbenega konsenza, izraženega skozi diskurz, izbere tiste nacionalne atribute, ki predstavljajo trajno identifikacijo države navznoter in navzven, to pomeni, da jih sprejme kot vrednote, ki jo opredeljujejo kot nacionalno skupnost in usmerjajo njen družbeni razvoj, hkrati pa jih izkorišča kot elemente svoje mednarodne prepoznavnosti. Še posebej to velja v sodobnih procesih nenehnega soočanja jezikov in kultur, kar pospeši oblikovanje idej o nacionalni identiteti neke skupnosti. V turizmu se to odrazi kot t. i. brendiranje države, tj. oblikovanje blagovne znamke neke države kot turistične destinacije in njenih specifičnih turističnih proizvodov.

Naloga projekta je tako analizirati oblikovanje slovenske nacionalne identitete na primeru turističnih besedil in njen vpliv na siceršnje reprezentacije nacionalne identitete. S tem namenom bodo opravljene interdisciplinarna (jezikoslovna, zgodovinska, geografska, sociološka) analiza dokumentov, jezikoslovna in diskurzivna analiza besedilnega korpusa TURK in drugih turističnih besedil ter bo izvedena javnomnenjska raziskava. Na tej osnovi bomo identificirali ključne nacionalne atribute ter oblikovali strategije oziroma model za njihovo promocijo in diseminacijo v javnosti s posebnim poudarkom na mladi populaciji na vseh stopnjah izobraževanja. Končni cilj projekta je oblikovanje dolgoročnih strateških razvojnih usmeritev države, povezanih z nacionalnimi atributi, ter oblikovanje komunikacijskih strategij za promocijo nacionalnih atributov v mednarodnem prostoru z namenom turistične in širše prepoznavnosti.

Rezultate projekta lahko v tem smislu razdelimo v tri kategorije:

a) opravljena interdisciplinarna analiza dokumentov, jezikoslovna in diskurzivna analiza besedilnega korpusa TURK in drugih turističnih besedil, analiza rezultatov javnomnenjske raziskave,

b) identifikacija ključnih nacionalnih atributov Slovenije v začetku 21. stoletja, vključno z oblikovanjem strategije oziroma modela za njihovo promocijo in diseminacijo v javnosti ter nadaljnje spremljanje njihovega razvoja,

c) oblikovanje dolgoročnih strateških usmeritev družbenega razvoja, povezanega z nacionalnimi atributi, ter oblikovanje komunikacijskih strategij za njihovo promocijo v mednarodnem prostoru.

Rezultati projekta bodo predstavljali podlago za sprejemanje strateških odločitev ter odločitev o oblikovanju družbenih politik in tako prispevali k dolgoročni blaginji in trajnostnemu razvoju Slovenije. Imeli bodo neposreden vpliv na povečanje konkurenčnosti in hkrati večjo socialno kohezivnost Slovenije, kar je še posebej pomembno v današnjem času družbene in ekonomske krize, ko je na eni strani potrebno delovati varčno, na drugi pa načrtovati nadaljnjo gospodarsko rast. Na osnovi izdelanih metod se bo lahko tudi longitudinalno spremljalo razvoj slovenskih nacionalnih atributov.

Raziskovalni projekt je dragocen za slovansko, germansko in romansko jezikoslovje, predvsem dialektologijo, ker z obuditvijo bogatega narečnega gradiva omogoča nove poglede na zgornjejadranski prostor, pomemben z zgodovinskega, političnega in kulturnega vidika. Izsledki projekta ponujajo jezikoslovcem različnih držav pomembne izhodiščne točke in dognanja, ki jih bodo lahko razvijali dalje in uporabljali v mednarodnih lingvističnih krogih pri raziskavah ribiške terminologije, osredotočenih na pojav slovansko-romansko-germanske interference.

Rezultati projekta so bistvenega pomena za slovenski kulturni razvoj, saj so ovrednotili pomen jezikovnega prepletanja v tem evropskem kulturnem prostoru in tako izpostavili primer tisočletnega sobivanja jezikov oziroma narečij, kar je edinstvena priložnost za ovrednotenje in ohranjanje slovenske kulturne dediščine v zgornjejadranskem prostoru.

Evidenčna številka ARRS: N6-0015

Obdobje: 1. 1. 2012 – 31. 12. 2014

Vodja: dr. Rada Cossutta, znanstvena svetnica

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za jezikoslovne študije

Evidenčna številka ARRS: J6-3605

Obdobje: 1. 5. 2010–30. 4. 2013

Vodja: dr. Milan Bufon, znanstveni svetnik

Nosilec projekta: Znanstveno-raziskovalno središče, Univerza na Primorskem

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za družboslovne študije

Splošni cilj projekta je, da se Slovenijo in slovenska območja družbenega in kulturnega stika v primerjalnem razmerju z drugimi evropskimi obmejnimi in multikulturnimi območji razvija v “model” evropskega povezovanja oziroma v “model” za proučevanje in usmerjanje konkretnih možnosti družbene in prostorske integracije (konvergence) v pogojih kulturne in politične “različnosti” (divergence).

Proučevanje sočasnih procesov družbene in prostorske konvergence ter divergence je med ključnimi dejavniki razumevanja možnosti ne le horizontalne, temveč tudi vertikalne integracije v Evropi. Še posebej se je projekt posvečal komparativni obravnavi evropskih obmejnih in multikulturnih regij, kjer so sočasni procesi družbene in prostorske konvergence in divergence najbolj izraziti in omogočajo razvoj tako potencialnih konfliktnih kot koeksistenčnih družbenih odnosov. V tem smislu je projekt z razumevanjem in usmerjanjem razvojnih možnosti multikulturnih in obmejnih regij razvijal tudi nov integracijski model, ki na je primeru Slovenije in njenih kontaktnih prostorov preverjal komparativne razvojne možnosti za horizontalne in vertikalne integracijske procese v bodoči združeni Evropi.

Projekt je podrobneje proučeval tipologijo obmejnih območij, stopnjo funkcionalne in družbeno-kulturne povezanosti obmejnega prebivalstva, oblike institucionalnega čezmejnega povezovanja ter stopnjo usklajenosti družbenega in prostorskega planiranja na primeru slovenskih ter drugih sorodnih evropskih multikulturnih območij. Obravnavani so bili elementi in faktorji, ki spodbujajo odnosno zavirajo čezmejno komunikacijo in integracijo, v tem okviru pa tudi položaj in vloga lokalnih skupnosti in manjšin pri medkulturnem in funkcionalnem družbenem povezovanju. Obravnavani so nadalje bili vplivi uveljavljanja in odpravljanja mejnih pregrad na družbo in prostor po vstopu Slovenije v EU in v schengenski prostor. Prav tako pa so bili obravnavani tudi problemi prostorske dekoncentracije in decentralizacije ter trajnostnega prostorskega razvoja, kar vodi k razvoju ustreznejše organizacije prostora za potrebe čezmejnega planiranja in ustreznejših prostorskih politik na nacionalni in transnacionalni ravni, upoštevajoč tudi problematiko prostorske organizacije pri izvajanju evropskih programov čezmejnega sodelovanja. V sondnih študijah je projekt obdeloval probleme migracij, identitete in medkulturne komunikacije.

Proučevani so bili potenciali medkulturne empatije kot sredstva za preprečevanje nacionalizmov, napetosti in nerazumevanja med etničnimi skupinami ter avtohtonimi in neavtohtonimi družbenimi skupinami. V tem okviru so bili obdelovani problemi součinkovanja med individualno, kolektivno in multiplo identiteto v procesih integracije in globalizacije, vprašanja različne interpretacije preteklih zgodovinskih dogajanj in potenciali za razvijanje skupnih medkulturnih programov.

Evidenčna številka ARRS: Z6-2665

Obdobje: 1. 10. 2020 – 30. 9. 2022

Vodja: Dr. Luka Trebežnik, asistent z doktoratom

Nosilec projekta: Inštitut za filozofske in religijske študije

Spletna stran projekta

Evidenčna številka ARRS: J7-1824

Obdobje: 1. 7. 2019 – 30. 6. 2022

Vodja: Dr. Lenart Škof, znanstveni svetnik

Nosilec projekta: Inštitut za filozofske študije, Mediteranski inštitut za okoljske študije

Spletna stran projekta

Evidenčna številka ARRS: J6-1813

Obdobje: 01. 07. 2019 – 30. 6. 2022

Vodja: dr. Gorazd Andrejč, znanstveni sodelavec

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za filozofske študije

Spletna stran projekta

Temeljno izhodišče raziskovalnega projekta je vprašanje pomembnosti kultiviranja aktivnega, iskrenega medreligijskega dialoga, ki prepoznava in razbija negativne stereotipne predstave in predsodke, dviguje raven strpnosti, spoštovanja in krepi medsebojno razumevanje tako v vsakdanjem življenju posameznikov različnih veroizpovedi in duhovnosti kot tudi na hierarhični institucionalni religijski ravni. Poglavitni cilj projekta je (na temelju kritičnega ovrednotenja, s pomočjo teološke, družbeno-religijske analize) iskanje novih paradigem, modelov in možnosti za medreligijski dialog, ki ga definira specifika slovenskega (in bosanskega) prostora ter povezava teh uvidov z na novo premišljeno etiko religijske izgradnje miru v luči medsebojne soodvisnosti in povezanosti ter preizpraševanje vloge moralnih in intelektualnih vrlin, komunikacije ter pomena vključevanja ženskih glasov v okvir medreligijskega dialoga.

Evidenčna številka ARRS: J6-9393

Obdobje: 01. 07. 2018 – 30. 06. 2021

Vodja: dr. Nadja Furlan Štante, višja znanstvena sodelavka

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za filozofske študije

Spletna stran projekta

Evidenčna številka ARRS: J7-9429

Obdobje: 01. 07. 2018 – 30. 06. 2021

Vodja: Dr. Nataša Vampelj Suhadolnik

Nosilec projekta: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za filozofske študije

Osnovna ideja tega projekta temelji na novi interpretaciji Sofoklejeve Antigone in njenega etiškega dejanja. Kot opozarja ena glavnih filozofinj našega časa, Luce Irigaray (2013), ni lahko v okviru naše kulture razkriti pomena Antigone. Ta naloga namreč zahteva, da vstopimo v poponoma drugačen vzorec mišljenja ter etike, kot smo ga podedovali od predhodnikov. Z drugimi besedami, potrebujemo nov način mišljenja v teologiji, religiologiji in etiki, kot tudi vpeljavo novih medkulturnih in medreligijskih aspektov.

Evidenčna številka ARRS: J6-8265

Obdobje: 01. 05. 2017 – 30. 04. 2020

Vodja: dr. Lenart Škof, znanstveni svetnik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za filozofske študije

Spletna stran projekta

Evidenčna številka ARRS: J6-8258

Obdobje: 01. 05. 2017 – 30. 04. 2020

Vodja: dr. Ana Jelnikar

Nosilec projekta: ZRC SAZU

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za filozofske študije

Spletna stran projekta

V času postmodernega in post-sekularnega vračanja religioznega tako na individualni kot na družbeni ravni želi ta skupni slovensko-avstrijski raziskovalni projekt podati izviren prispevek k oblikovanju nove platforme za dialog med postmoderno mislijo in teologijo. Cilj je identifikacija in analiza teološko relevantnih toposov, ki jih projekt raziskuje v treh smereh postmoderne misli. Prvo smer pristopa tvorijo predstavniki francoske fenomenologije (npr. Levinas, Henry, Marion, Chrétien), ki so izvedli tako imenovani »teološki obrat« in odprli nove možnosti dialoga med filozofijo in teologijo. Druga smer pristopa je hermenevtična misel in tisti njeni predstavniki (npr. Ricoeur, Vattimo in Caputo), ki so že v dialogu z biblično-religiozno dediščino in imajo velik potencial za teološko recepcijo. Tretja smer raziskovanja pa so alternativni postmoderni pristopi. Tu bomo zoperstavili dve usmeritvi: Girardovo antropološko misel, ki se vrača v krščanstvo in do njega zavzame afirmativno držo, in misel Luce Irigaray, ki zahteva kritično reinterpretacijo krščanstva z vidika feminizma in se zavzema za razširitev pojma religioznosti s povsem novimi toposi telesnih gest bližine in kozmično-etičnih elementov.

V prvi fazi bo raziskovanje usmerjeno v kritično preverjanje različnega razumevanja transcendence pri obravnavanih mislecih, kar je ključnega pomena za dialog s krščansko teologijo.

V drugi fazi pa bo v ospredju ekstrapolacija teološko relevantnih toposov, ki bodo služili kot horizontalna povezava med različnimi postmodernimi pristopi. Med te topose lahko na primer štejemo pojem daru in milosti, dogodka in pripovedi, časa in mesijanskosti, klica in odgovora, čutnosti in inkarni­ranosti, šibkosti in kenoze, ljubezni (caritas) in gostoljubja. Toda poglavitna kvaliteta tega projekta se nahaja v povezovanju dveh različnih pristopov. Raziskovanje postmoderne misli ne bo potekalo zgolj v njeni relevanci do teologije (ad intra), temveč tudi v odnosu do – pogosto nereflektirane – prisotnosti religioznih elementov na družbeni ravni ter skozi identifikacijo religioznih toposov v postsekularni družbi (ad extra). Avstrijski partner bo raziskal potencial teološkega obrata v fenomenologiji za postsekularno politično filozofijo in posledično za boljše razumevanje postmodernega mesta religioznega v družbi. Sinergija obeh pristopov (ad intra in ad extra) in vzajemna relevantnost njunih raziskovalnih rezultatov bo ustvarila osnovo za nove možnosti dialoga med teologijo in sekularno mislijo ter med religijo in družbo. Tako bo prispevala k preseganju moderne razsvetljenske paradigme ločitve med religijo in družbo, ki pogosto vodi k izločitvi religije iz družbe, in bo omogočila pot k novi kulturi sobivanja in vzajemnega spoštovanja.

Evidenčna številka ARRS: J6-7325

Obdobje: 1. 1. 2016 – 310 12. 2018

Vodja: dr. Branko Klun

Nosilec projekta: Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za filozofske študije

Spletna stran projekta

Evidenčna številka ARRS: J6-5565

Obdobje: 1. 8. 2013 – 31. 7. 2016

Vodja: dr. Lenart Škof, znanstveni svetnik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za filozofske študije

Predlog raziskave poskuša biti izviren prispevek k novi teoriji intersubjektivnosti in pri tem temelji na interpretacijah in primerjavah ključnih zahodnih filozofov in različnih svetovnih filozofov, interpretiranih in primerjanih skozi prizmo medkulturnosti. Cilj in pomen tega projekta je v tem, da vzpostavlja povsem novo platformo za filozofsko mišljenje intersubjektivnosti in interkulturnosti ter da sodobno filozofijo prebuja k bolj občutljivemu pristopu, kakršen je v našem času potreben. Projekt je prelomnega pomena, ker raziskovanje na področju filozofije in etike doslej še ni ponudilo etične teorije nenasilja, ki bi po eni strani temeljila na ključnih osebnostih intersubjektivne etike in po drugi strani na ključnih interkulturnih besedilih o tematiki različnih kulturnih, filozofskih in religijskih kontekstov. V prvem delu bo predlagani projekt pristopil k problemu različnih ravni nasilja, ki so inherentno prisotne v številnih zahodnih filozofskih pristopih k etiki in politični filozofiji. Ob tem bo projekt kritično preučil ključne teorije in teoretike nasilja, da bi na podlagi tega lahko nakazal, da je iskanje nove platforme mišljenja nenasilja mogoče začeti prav v domeni pojma etične intersubjektivnosti (kot so ga razumeli Levinas, Derrida, Luce Irigaray in drugi). V luči tega cilja bo projekt vpeljal koncept gostoljubja kot most do nove etike intersubjektivnosti. Z analizo izbranih filozofskih diskurzov iz različnih svetovnih kultur in filozofij (judovstvo, krščanstvo, islam, hinduizem, budizem, jainizem, daoizem, konfucijanstvo) bo projektna skupina oblikovala predlog za možno novo svetovno kulturo gostoljubja in nenasilja, ki bo ponujala možnosti za reševanje konfliktov na osebni, družbeni in politični ravni.

Dojemanje narave in odnosa človek-narava je tudi v slovenskem družbeno-religijskem prostoru globoko zaznamovano s kolektivnim spominom dominacije človeka nad naravo. Kljub vse-večji ekološki osveščenosti, ki je v veliki večini primerov vzniknila iz občutka strahu pred ekološko katastrofo, temeljna etika oziroma vzorec ostaja enak. Stereotip človekove superiornosti v odnosu do narave ostaja globoko usidran v kolektivni zavesti. V tem segmentu je pozitiven doprinos teološkega eko-feminizma izjemnega pomena. Le-ta s pomočjo kritičnega zgodovinskega pregleda posameznih verskih izročil razkriva in razbija predsodek modela superiornosti človeka nad naravo. Teološki eko-feminizem je namreč globalni medverski pojav, ki poudarja etiko temeljne vzajemnosti in soodvisnosti vseh odnosov v mreži življenja. Eko-feminizem s filozofskega vidika združi dve obliki zapostavljenosti: nasilje nad ženskami in nasilje nad naravo in planetom. Skupni imenovalec obeh oblik nasilja je patriarhalni sistem, ki je v obeh primerih izvor nasilja. Eko-feminizem gradi iz misli, da so vsa živa bitja medseboj povezana in tako medsebojno vplivajo eden na drugega. V stvarstvu vidi eno telo, ki v sebi združuje različne ekosisteme. Mnoštvo različnosti, ki je združeno in povezano v medsebojnem sožitju v enosti. Eko-feminizem, patriarhalni sistem doživlja kot nasprotujoč sistem, ki gradi na hierarhičnem odnosu in se ne zaveda enosti in povezanosti živih bitji. Zato patriarhalni sistem ruši to harmonično povezanost moškega in ženske, človeka in narave. Je torej škodljivec, ki tako na naravo kot na ljudi deluje uničujoče. Eko-feminizem si tako prizadeva za “novo zavest”, ki bi tako moške kot ženske naučila živeti in delovati v medsebojnem sožitju in v sožitju z naravo. Nastal je v drugem valu feminizma. Kot oblika krščanske feministične teologije se je pojavil v začetku sedemdesetih let. Glavni predstavnici krščanskega eko-feminizma sta Rosemary Radford Ruether in Sallie McFague. Tema so se kasneje pridružile še številne kolegice feministične teologije tretjega sveta. Področje teološkega eko-feminizma v kontekstu feministične teologije in religijskega feminizma je v Sloveniji pionirsko področje, ki še ni našlo pravega mesta v akademskih znanstvenih sferah in je praktično še neraziskano in nepoznano področje, ki čaka temeljitejše umeščenosti in razvoja. Projekt bo tako v širšem kontekstu razvijal vprašanje teološkega eko-feminizma v mediteranskem kontekstu. V ožjem kontekstu pa se bo projekt opredelil na izoblikovanje modela slovenskega teološkega eko-feminizma. V naši raziskavi bomo nadaljevali z raziskavami simbolične povezave med inferiornostjo žensk in inferiornostjo narave v mediteranskih deželah oziroma v Sloveniji. Splošno, teoretično raven (dela in izsledke vodilnih predstavnic krščanske eko-teologije) bomo uporabili za pomoč pri oblikovanju modela slovenskega teološkega eko-feminizma (s poudarkom na krščanstvu, ki je kot religijski sistem najbolj zaznamoval slovensko zgodovinsko in družbeno realnost in je v tem smislu močan soustvarjalec in sooblikovalec kolektivne zavesti in spomina slovenskega naroda). Projekt bo omogočil globlje uvide v problematiko dojemanja narave in odnosa človek-narava, in sicer ne toliko na teoretični ravni, marveč na študiju primera. Program raziskovalnega projekta ima tri dele, ki časovno sovpadajo z obdobjem treh let. Prvi del (prvo leto) s pomočjo teoretično-zgodovinskega pregleda in analize razišče dojemanje narave in odnosa človek-narava v slovenskem družbeno-religijskem prostoru in kontekstu (poudarek na krščanstvu). Drugi del (drugo leto) prepoznava in zasleduje vplivnost kolektivnega spomina dominacije človeka nad naravo v sodobni slovenski krščanski družbeno-religijski sferi (metoda kvantitativnih raziskav na reprezentativnem vzorcu Slovencev). Tretji del (tretje leto) pa s pomočjo izsledkov analize in hermenevtičnega ključa krščanske feministične teologije izoblikuje model slovenskega teološkega eko-feminizma.

Evidenčna številka ARRS: J6-3611

Obdobje: 1. 5. 2010 – 30. 04. 2013

Vodja: dr. Nadja Furlan Štante, višja znanstvena sodelavka

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za filozofske študije

Evidenčna številka ARRS: J6-6851

Obdobje: 1. 7. 2014 – 30. 6. 2017

Nosilec projekta: Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta

Vodja projekta: dr. Bojan Žalec

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za filozofske študije

Izhodiščni raziskovalni problem predstavlja vloga religije kot dejavnika etičnosti in medkulturnega dialoga. Projekt izhaja iz teze, da je etika, ki je lahko ustrezna podlaga medkulturnosti, etika solidarnega personalizma in dialoškega univerzalizma. Glede prvega je ključno razumevanje človeka kot presežnega bitja, pri slednjem pa je prava pot je v spoštovanju individualnosti in posebnosti ter v hkratnem prepričanju, da je med nami vendarle dovolj skupnega, da hoja po poti dialoga in solidarnosti ni nesmiselna. Solidarni personalizem in dialoški univerzalizem tvorita duhovno obzorje, ki to utemeljuje ter omogoča. Odnos med religijo, etičnostjo in medkulturnim dialogom je zato potrebno proučevati znotraj pomembnih vidikov človeških odnosov, kakor tudi odgovorov na zadnja vprašanja človeka, ki zadevajo smiselnost vsakega početja, posebno smiselnost medsebojne empatije, dialoga, duhovnosti in spoštovanja človekove presežnosti. Krščanstvo in tudi druge religije poudarjajo pomen dialoške odprtosti, ki nakazuje človeško ranljivost, odvisnost od drugih in končno odvisnost od globljih temeljev. Skupne osnove duhovnosti so dobro izhodišče tako za dialog med religijo in sekularno družbo, kot tudi za dialog med religijami in celovito družbeno sožitje.

Cilji projekta je v prvi vrsti je aplicirati teološke pojme, kategorije in modele na problematiko medkult. dialoga (ožje) ter vprašanje dialoške in vključevalne družbe (širše). Osrednje raziskovalno vprašanje je zato, kakšna duhovnost je (lahko) podlaga miroljubnemu, dialoškemu, vključujočemu in medkult. zadržanju. Osrednji cilj je tako preučiti elemente kulture, ki je dialoška in medkulturna ter njihov odnos do religij(e), hkrati pa znotraj tega odpreti nove poglede v obstoječi razpravi (npr. odgovornost verskih skupnosti do skupnega dobrega; racionalnost in etični vidiki religiozne zavezanosti; odnos med religioznostjo in duhovnostjo; vloga religije v javnem prostoru ter ovire in napetosti v zvezi s tem; skupni etični imenovalec religij in tradicij; intersubjektivnost kot temelj za medkult. dialog, soglasje in sožitje; medkult. osnovana teologija in filozofija čutnosti, sočutja in miru; vprašanje religioznosti, spolne identitete in oblik duhovnosti; odnos med fenomeni kulture, etike in dialoga). Pri tem bomo uporabili metodologijo teologije in (medkulturne) filozofije in pojme (npr. mehanizem mimetične želje, mehanizem grešnega kozla, pojme tesnobe, eksistencialni stadiji, človek kot simbolno bitje, religiozna zavezanost, spolna razlika) tako za vzpostavitev novih teoretičnih spoznanj kot tudi pojasnitev nekaterih konkretnih dogajanj iz slovenske in evropske zgodovine in sedanjosti.

Projekt zato predstavlja izvirno uporabo in (v sklopu le-te) kombiniranje pojmov, konceptov, modelov in teorij iz (krščanske) teološke, filozofske, antropološke in kulturološke tradicije in sodobne misli (personalizem, Stein, Kiekegaard, Girard, Bellinger, Irigaray) za pojasnitev in razumevanje moralnega pomena religije (še posebno z vidika medkulturnosti) in za oblikovanje (teološke in filozofske) podlage primerne dialoške in vključevalne kulture. Rezultati projekta bodo predstavljali izviren in pomemben prispevek k teologiji in filozofiji medkult. dialoga, vzpostavili bodo nove poglede na teme dialoškosti, intersubjektivnosti, strpnosti, svetovnega etosa, medverskega ter medreligijskega dialoga. Hkrati bodo pomembno prispevali k družbenemu razvoju preko prikaza nujnosti razumevanja religije kot dejavnika etičnosti in dialoga ter vzpostavitvi podlag za razreševanje družbenih napetosti kot poti za premagovanje družbene krize. V projekt bodo vključeni vodilni slovenski raziskovalci, preko sodelovanja z raz. skupinami in raziskovalci iz tujine ter mednar. objav ter udeležb na znan. srečanjih, bo projekt dodatno uveljavil naše raziskovalce v tujini ter omogočal tudi nadaljnje znan. sodelovanje, kar bo imelo velik pomen za stroko v Sloveniji (prihodnji skupni projekti, razvoj kadrov, pridobivanje sredstev).

Evidenčna številka ARRS: J6-6845

Obdobje: 1. 7. 2014 – 30. 6. 2017

Nosilec projekta: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Vodja projekta: dr. Jana Rošker

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za filozofske študije

Azijske družbe so v 21. stoletju na novo začrtale zemljevid napredka: ravnovesje ekonomske, če ne celo politične moči se preveša iz evro-ameriške v azijsko regijo. Ta preobrat nas sooča z mnogimi problemi, ki so povezani s transformacijami materialnih in idejnih paradigem, katere ne določajo zgolj razvoja azijskih družb, temveč merodajno vplivajo tudi na mednarodne odnose. Pri iskanju strateških rešitev za tovrstne probleme je potrebno znotraj kontekstov posamičnih kulturnih ozadij upoštevati širše perspektive. Le-te niso omejene zgolj na ekonomske in ekološke vidike, temveč vključujejo tudi politično in družbeno vlogo ideologij ter kulturno pogojenih vrednot, ki predstavljajo osrednje epistemološke osnove, na katerih temelje najbolj karakteristične in trajne inštitucije teh družb.

Osrednji raziskovalni interesi, ki opredeljujejo sodobno kitajsko teorijo na področju humanistike, so med drugim povezani z razvojnimi trendi konfucijanske prenove, ki predstavlja tudi glavni predmet raziskovanja predlaganega projekta. Ta idejna prenova sodi k najpomembnejšim preobratom v novejši kitajski zgodovini in se kaže predvsem v filozofski struji takim. Modernega konfucijanstva, ki sodi k najvplivnejšim teoretskim tokovom znotraj kitajskih ideologij modernizacije. Ta teoretska struja se je pričela razvijati na pragu 20. stoletja predvsem v Hong Kongu in na Tajvanu, vendar se je kmalu uveljavila tudi v drugih vzhodnoazijskih družbah, katerih tradicije so temeljile na konfucijanski miselnosti, kot na primer v Južni Koreji in Japonski. V zgodnjih osemdesetih letih se je postopoma ponovno razširila tudi v L.R. Kitajski, kjer dandanes prav tako predstavlja enega osrednjih ideoloških diskurzov. Ta pojav je vsekakor vreden podrobnejše raziskave, saj nam lahko veliko pove o sodobni kitajski družbi in o funkciji ene najpomembnejših filozofskih dediščin znotraj globalnega sveta. Diskurzi Modernega konfucijanstva so opredeljeni z iskanjem sinteze med zahodno in tradicionalno kitajsko miselnostjo ter s težnjo po kreaciji sistema idej in vrednot, ki bi lahko služile kot osnova za reševanje družbenih in političnih problemov sodobnega, globaliziranega sveta. Zato osrednja teoretska izhodišča predlaganega projekta ne izhajajo zgolj iz filozofskih predpostavk, idej in metod Modernega konfucijanstva, temveč so usmerjena tudi v osvetlitev političnih, družbenih in ideoloških ozadij same konfucijanske prenove na eni, in njene notranje povezave s teoretskimi temelji kitajske modernizacije na drugi strani.

Na osnovi Webrove teze, po kateri je bila protestantska etika osrednjega pomena za pričetek in razvoj modernizacije, je namreč pomembno kritično preučiti takim. post-konfucijansko hipotezo, ki to tezo zavrača in po kateri naj bi bile družbe, ki so osnovane na konfucijanski etiki, pri razvoju industrializacije, blagostanja in modernizacije v marsikaterem pogledu uspešnejše od zahodnih. Weber je namreč precej izčrpno analiziral Kitajsko in prišel do zaključka, da so njene tradicije popolnoma nezdružljive z modernizacijo. Za razjasnitev vprašanja o tem, ali je takšna evrocentrična perspektiva modernosti še veljavna, nameravamo v okviru projekta raziskati zgoraj omenjene predpostavke, pri čemer izhajamo iz hipoteze, po kateri predstavlja modernizacija kompleksen proces družbenih tranzicij, ki vključuje tako univerzalne, kot tudi kulturno pogojene elemente. Zato je pomembno analizirati tudi vprašanje o tem, ali ima moderno konfucijanski teoretski model dejansko potencial za vzpostavitev takšne oblike modernosti, ki ne temelji na individualizmu, temveč na komunitarizmu. Verifikacija te hipoteze bi namreč pomenila, da predstavlja predpostavka o domnevno »nujni« in »inherentni« povezavi med modernizacijo in individualizmom, ki je bila doslej v mednarodni teoriji splošno veljavna in samoumevna, v resnici zgolj plod specifičnih zahodnih zgodovinskih paradigem.

Evidenčna številka ARRS: Z5-4303

Obdobje: 1. 2. 2012–30. 6. 2015

Vodja: dr. Katja Kolšek

Nosilec projekta: Znanstveno-raziskovalno središče, Univerza na Primorskem

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za filozofske študije

Glavni cilj pričujočega projekta je izvesti raziskavo možnih vplivov klasične kitajske misli na filozofijo Alaina Badiouja prek analize njegove uporabe in premisleka glede temeljnih elementov Mao Zedongovega razumevanja materialistične dialektike. Novost, ki jo prinaša pričujoči projekt se nahaja v rabi našega znanja kitajskega jezika, kulture in zgodovine v metodološkem pristopu, pri branju besedil v izvornem, kitajskem jeziku. Posledično to prinaša priložnost izčrpnega študija zahtevane literature in primerjalnih vidikov dveh izjemno različnih filozofskih tradicij.

Izhodišče pričujočega projekta je politična in filozofska problematika, ki je nastala v času dogodkov maja 68’ v Franciji, ko je je nastal velik teoretski razkol med vodilnimi francoskimi marksističnimi filozofi, zbranimi okrog slovitega francoskega marksističnega teoretika Louisa Althusserja. Po kolektivnem delu Brati Kapital (Lire le Capital), ki ga je Althusser napisal skupaj s svojimi tedanjimi učenci (kot so Alain Badiou, Jacques Ranciere, Étienne Balibar, Pierre Macherey, itn.), je Alain Badiou v luči dogodkov maja 68′ v Franciji proglasil krizo klasičnega marksizma in se odmaknil od teoretskih izhodišč svojega nakdanjega učitelja Althusserja (Cf. dela Teorija protislovja and O ideologiji). Spričo zgodovinskega dogodka velike proletarske kulturne revolucije na Kitajskem in Mao Zedongove misli, se je Badiou odločil ponovno premisliti pomen materialistične dialektike v konkretnih zgodovinskih okoliščinah, zlasti kar zadeva razmerje med zgodovino in politiko na eni strani ter razmerje med vednostjo in resnico na drugi strani (Hegel). V 5. knjigi Logik svetov se Badiou eksplicitno ukvarja s teorijo spremembe, ki temelji na specifičnih pojmih sveta in točke. Bruno Bosteels trdi, da se tako Badiou v Logikah svetov nedvomno vrne k zastavkom bolj zgodnje maoistične teorije materialistične dialektike.

Novost našega raziskovalnega projekta se nahaja v metodologiji, namreč, pri zasledovanju našega končnega cilja bomo uporabili znanje kitajskega jezika pri branju klasičnih del iz kitajske filozofije, z namenom, da bi lažje analizirali posebnosti Mao Zedongovega marksizma in njegovega razumevanja materialistične dialektike prek temeljite analize njegovih zbranih del (Maozedong Wenji). S pridobljenim znanjem se bomo pozneje vrnili k delu Alaina Badiouja in proučili možni obstoj omenjenih elementov v njegovem filozofskem maoizmu. Pri tem se vendarle dobro zavedamo številnih pasti glavnega podvzetja pričujočega projekta. Najprej bomo morali ugotoviti, ali je klasična kitajska misel sploh imela kakšen vpliv na Mao Zedongovo misel, ali ne, in posledično, na njegovo mišljenje politike.

V našem projektu tako obstajata dve glavni smernici raziskovanja, namreč, vpliv maoizma na Badioujevo filozofijo, in obstoj elementov kalsične kitajske dialektike v misli Mao Zedonga. Na poti k doseganju končnega cilja, bomo delo razdelili na tri različne stopnje: 1) Prvič, orisali bomo najpomembnejše in osrednje jedro maoističnega pojmovanja materialistične dialektike, ki se ohranja skozi vse Mao zedongovo delo. 2) Drugič, proučili bomo glavne elemente klasične kitajske teorije dialektike (tako imenovane »tong bian« tradicije znotraj bianzhengfa) v Mao Zedongovi teoriji materialistične dialektike within skozi proučevanje njegovih zbarnih del v ozvornem kitajskem jeziku, zato d abi lahko ugotovili količino in kvaliteto vpliva klasičnega kitajskega pojmovanja spremembe ali transformacije v delu Knjiga premen (Yijing) in številnih komentarjih v zgodovini kitajske misili, še zlasti en pomemben vidik spremembe (yi), z vidika vprašnja razmerja med »starim in novim«. 3) Tretjič, prek raziskovanja toške sekanja dveh zgoraj omenjenih smernic raziskovanja, bomo poskušali ugotoviti vsebino možnega vpliva klasične kitajske misli in pojmovanja dialektike na misel Alaina Badiouja.

Evidenčna številka ARRS: J6-3614

Obdobje: 1. 5. 2010 – 30. 4. 2013

Vodja: dr. Lenart Škof, znanstveni svetnik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za filozofske študije

Projekt bo raziskoval področje filozofske etike živali s posebnim poudarkom na vlogi etičnega premisleka o etiki živali na vzgojo za trajnostni razvoj. Predlog projekta bo povezal sodobno živalsko etiko (animal ethics) in sodobne teorije trajnostnega razvoja, slednje posebej z ozirom na vzgojo za trajnostni razvoj in implementacijo le-te v izobraževalne ustanove. Prek analize različnih pristopov in ključnih metodoloških modelov filozofske etike (klasične normativne etike, moralni racionalizem, utilitarizem, pristop iz zmožnosti oz. t.i. capabilities approach, poststrukturalizem ter pragmatizem), bo razvil okoljsko-pragmatistični model vključitve živalske etike v okvir prostora politične etike, bioetike ter etike trajnostnega razvoja. Preučil bo obstoječe teorije etike odnosa do živali ter na njihovi podlagi ponudil novo izvirno okoljsko-pragmatistično tezo o povezavi človeškega in živalskega sveta življenja, ki bo temeljila na definiciji občutenja življenja kot temeljnega fenomena povezanosti bitij v naravnem in kulturnem okolju. Temeljna teza projekta tako zaobsega fenomenološko-pragmatistično-etično definicijo ‘življenja’ kot temeljne ‘kategorije’ nove etike živali. V okviru sodobne praktične etike in živalske etike bodo analize teorij pravic živali, dostojanstva življenja živali in etike odnosa do narave ter alternativnih teorij, ki segajo onkraj antropocentričnih kategorij, pokazale tudi pomembnost navezave pozitivnih elementov omenjenih teorij na področje etike v izobraževanju (vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj, kultiviranje in senzibiliziranje posameznikov v odnosu do narave, razvijanje odnosa do ekofeminizma, vnos novih spoznanj v izobraževalne kurikulume itd.).

Moderne demokracije so izrazito poistovetene z idejo predstavništva. Predstavniki ljudstva, bodisi posamezniki ali institucije, naj bi skladno s tem konceptom odsevali voljo ljudi in skladno z njo delovali v političnih predstavniških telesih. Moderna predstavniška demokracija pa se je v zadnjih letih znašla pred številnimi izzivi in kritikami, povezanimi predvsem s premisleki o kakovosti predstavništva, saj različne nacionalne in mednarodne javnomnenjske raziskave kažejo upadanje zaupanja v najpomembnejša politična predstavniška telesa in zaupanja v delovanje demokracije, ponekod pa so te vrednosti že dosegle tudi kritično mejo. Tak primer je tudi Slovenija. V opisanih okoliščinah moderne predstavniške demokracije postajajo zelo ranljive. Vendar mednarodno-primerjalne raziskave kažejo, da navkljub kritičnosti do nosilcev demokratične oblasti državljani še vedno verjamejo v demokracijo kot edino primerno obliko vladavine. Videti je, da prihaja do take ranljivosti moderne predstavniške demokracije zaradi »napačnega« in pomanjkljivega predstavljanja državljanov v predstavniških telesih (parlamentih). Populacija, ki je najbolj podvržena tovrstnemu problemu in se tudi najbolj zoperstavlja tovrstni podobi demokracije so mladi, ki pa so poleg pomanjkljivega zastopanja njihovih interesov tudi najmanj (deskriptivno) zastopani v predstavniških organih (manj kot 2 odstotka). Zato se kot glavni izziv postavlja vprašanje, kako poslanci razumejo ter vidijo svoje predstavniške vloge in parlamentarno delovanje, na drugi strani pa vprašanje, kako volivci vidijo te vloge oziroma delovanje izvoljenih predstavnikov. V raziskovalnem projektu bomo tako izpostavili dve dimenziji predstavništva, in sicer stil ter fokus predstavništva, ki vplivata na značilnosti in kakovost predstavništva, kot ga zaznavajo državljani, še posebej populacija mladih (15-30 let) Pri tem je potrebno izpostaviti tudi, da poslanci v resnici ne ostajajo nujno zvesti enemu samemu stilu in fokusu predstavništva, temveč pogosto spreminjajo svoje vloge oziroma jih (samo)zaznavajo kot spremenljivke in ne konstante. Zato se potem postavi še vprašanje določnic vlog poslancev. Raziskovalni projekt tako želi nasloviti vprašanje značilnosti predstavništva in zlasti vprašanje stopnje prenašanja preferenc ljudi v politično predstavniško telo na eni strani in vprašanje omejevanja samostojnega delovanja poslancev s preferencami volivcev na drugi strani. V boju s krizo predstavništva je najprej potrebno razkriti značaj predstavniških vlog poslancev. To bomo naredili z izvedbo prve obsežnejše neposredno (face-to-face) izvedene ankete med poslanci Državnega zbora Republike Slovenije, ki bo specifično in sistematično naslavljala vprašanja stila in fokusa predstavniških vlog ter določnic teh vlog. S pomočjo analize sekundarnih virov (tj. obstoječih (splošnih) javnomnenjskih raziskav) bomo najprej identificirali skupine prebivalcev, ki izražajo največje nezadovoljstvo z delovanjem demokracije in najnižje zaupanje v parlament, identificirali gibanja skozi čas ter poiskali razloge za njih. Na podlagi teh podatkov bomo izvedli javnomnenjsko raziskavo o podobi političnih predstavnikov na populaciji mladih v starosti od 15 do 30 let, kasneje pa še poglobljene družboslovne intervjuje z mladimi, za podrobnejši vpogled v njihova stališča in vrednote. Na podlagi izvedene raziskave želimo pripraviti nabor ukrepov za zmanjšanje razkritih pomanjkljivosti v delovanju predstavniške demokracije, ki bodo obsegali a) predloge potrebnih institucionalnih sprememb (struktura) in b) vedenjskih sprememb posameznikov (agent) ter načinov vplivanja nanje.

Evidenčna številka ARRS: J5-8241

Obdobje: 1. 5. 2017 – 30. 4. 2020

Vodja: dr. Tomaž Deželan

Nosilec projekta: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za družboslovne študije

Ciljni raziskovalni projekt Slovensko zamejstvo kot vsebine kurikula osnovnih in srednjih šol v Sloveniji predstavlja analitičen pregled obravnave slovenskega zamejstva v Italiji, na Hrvaškem in na Madžarskem skozi prizmo vsebin, ki jo določajo učni načrti  v osnovnih in srednjih šolah s slovenskim, italijanskim in madžarskim jezikom. Ugotovitve raziskave bodo omogočale izdelati predloge sprememb učnih načrtov in dodatkov k osnovnošolskemu in srednješolskemu kurikulu. Poleg redakcije končnega predloga kurikularnih sprememb bodo podatki anketiranja vzorca, tako šolske populacije kot javnosti, pokazali, kakšna so vèdenja o zamejskih Slovencih in stališča do skupnega slovenskega kulturnega prostora. Partnerji v projektu (ZRS Koper, INV v Ljubljani in SLORI v Trstu) se bodo v postopkih implementacije predlogov povezovali z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, Zavodom RS za šolstvo in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter kulturnimi društvi in organizacijami v zamejskih okoljih.

 

Evidenčna številka ARRS: V5-1709

Obdobje: 1. 4. 2018–30. 9. 2019

Vodja: dr. Milan Bufon, znanstveni svetnik

Nosilec projekta: Znanstveno-raziskovalno središče Koper

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za družboslovne študije, Inštitut za jezikoslovne študije

Osrednji cilj projekta Identifikacija, klasifikacija in poteniciali razvoja produktov socialnega turizma v Sloveniji, s poudarkom na programih za seniorje je bil spodbujanje povečanja konkurenčnosti slovenskega turizma na področju razvoja produktov t.i. socialnega turizma. Socialni turizem je namreč kompatibilen z načeli trajnostnega razvoja turizma in prinaša številne ekonomske in socialne koristi za posameznike in družbo. Ker potenciali socialnega turizma v Sloveniji niso dovolj izkoriščeni, je bil namen projekta (1) analizirati stanje na področju socialnega turizma v Sloveniji ter (2) analizirati razvojne potrebe in razvojne potenciale na področju razvoja produktov socialnega turizma v Sloveniji, (3) oblikovati predloge sistemskih ukrepov sektorskih politik, ki bodo služile kot podlaga za razvoj konkurenčnih produktov in storitev socialnega turizma v Sloveniji, (4) razvoj prototipa portala za podporo razvoja in promocijo socialnega turizma in nazadnje tudi  (5) informiranje in diseminacija rezultatov projekta. Metode dela, ki se jih bomo posluževali pri projektu so poleg analize literature, raziskav in strateških dokumentov tudi a) polstrukturirani intervjuji s ključnimi predstavniki socialnega turizma v Sloveniji – kvalitativna metoda raziskovanja ter b) spletna anketa med predstavniki turističnega gospodarstva – kvantitativna metoda raziskovanja.

 

Evidenčna številka ARRS: V5-1512

Obdobje: 1. 10. 2015–30. 9. 2017

Vodja: dr. Emil Juvan

Nosilec projekta: Univerza na Primorskem Fakulteta za turistične študije Portorož – Turistica

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za družboslovne študije

Predlagana raziskava je bila na domačem in mednarodnem nivoju prva celovita analiza vplivov storitev svetovnega spleta na druženje posameznikov tako v fizičnem, kot tudi v kibernetskem prostoru. Ključna ideja projekta izhaja iz predpostavke, da je v primerjavi s prejšnjimi družbenimi oblikami specifičnost današnjih odnosov in procesov v prepletenosti in soodvisnosti fizičnega in kibernetskega prostora. V slednjem se kaže tudi inovativnost raziskave, saj je odnose in procese, ki potekajo v kibernetskem prostoru obravnavala enakovredno tistim, ki potekajo v fizičnem prostoru. Medtem, ko je dotakratna raziskovalna praksa v večini primerov vzpostavljala relativno ostro ločnico med družbenimi dinamikami, ki potekajo v fizičnem in kibernetskem prostoru in sicer je prve interpretirala kot realne, druge pa kot namišljene oziroma neresnične. Ena izmed takšnih dinamik je druženje, ki ga opredeljuje fizična bližina posameznikov, kar pa v pogojih današnje družbe, ki temelji na medsebojnem prepletanju fizičnega in kibernetskega prostora oziroma teritorialno neodvisnem delovanju akterjev, ni več nujnost. V tem smislu bo ključni cilj projekta preučitev razmerja med družabnimi aktivnostmi posameznikov v fizičnem in kibernetskem prostoru in posledično tudi ugotoviti temeljne značilnosti družabnosti posameznikov v današnji družbi. Obenem je raziskava preverila ali ima uporaba storitev svetovnega spleta pozitiven ali negativen vpliv na družabne aktivnosti uporabnikov v fizičnem prostoru. S tem je raziskava konceptualno-teoretsko umestila druženje posameznikov v paradigmo današnje družbe, ki vse bolj prehaja od teritorialne k omrežni organizaciji. Pomemben doprinos projekta se kaže tudi z metodološkega in epistemološkega vidika, saj je obstoječe kvantitativne merske instrumente, ki merijo ˝stare˝ oblike družabnih aktivnosti, nadgradil oziroma prilagodil pogojem, ki vladajo v današnji družbi. Poleg tega je raziskava v svoji nadgradnji osnovne tematike prispevala k razumevanju delovanja današnje družbe, predvsem v smislu medsebojne komunikacije in povezovanja akterjev.

 

Evidenčna številka ARRS: Z5-4059

Obdobje:  1. 7. 2011–30. 12. 2013

Vodja: dr. Blaž Lenarčič, znanstveni sodelavec

Nosilec projekta: Znanstveno-raziskovalno središče, Univerza na Primorskem

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za družboslovne študije

Splošni cilj projekta je, da se Slovenijo in slovenska območja družbenega in kulturnega stika v primerjalnem razmerju z drugimi evropskimi obmejnimi in multikulturnimi območji razvija v “model” evropskega povezovanja oziroma v “model” za proučevanje in usmerjanje konkretnih možnosti družbene in prostorske integracije (konvergence) v pogojih kulturne in politične “različnosti” (divergence).
Proučevanje sočasnih procesov družbene in prostorske konvergence ter divergence je med ključnimi dejavniki razumevanja možnosti ne le horizontalne, temveč tudi vertikalne integracije v Evropi. Še posebej se je projekt posvečal komparativni obravnavi evropskih obmejnih in multikulturnih regij, kjer so sočasni procesi družbene in prostorske konvergence in divergence najbolj izraziti in omogočajo razvoj tako potencialnih konfliktnih kot koeksistenčnih družbenih odnosov. V tem smislu je projekt z razumevanjem in usmerjanjem razvojnih možnosti multikulturnih in obmejnih regij razvijal tudi nov integracijski model, ki na je primeru Slovenije in njenih kontaktnih prostorov preverjal komparativne razvojne možnosti za horizontalne in vertikalne integracijske procese v bodoči združeni Evropi.

Projekt je podrobneje proučeval tipologijo obmejnih območij, stopnjo funkcionalne in družbeno-kulturne povezanosti obmejnega prebivalstva, oblike institucionalnega čezmejnega povezovanja ter stopnjo usklajenosti družbenega in prostorskega planiranja na primeru slovenskih ter drugih sorodnih evropskih multikulturnih območij. Obravnavani so bili elementi in faktorji, ki spodbujajo odnosno zavirajo čezmejno komunikacijo in integracijo, v tem okviru pa tudi položaj in vloga lokalnih skupnosti in manjšin pri medkulturnem in funkcionalnem družbenem povezovanju. Obravnavani so nadalje bili vplivi uveljavljanja in odpravljanja mejnih pregrad na družbo in prostor po vstopu Slovenije v EU in v schengenski prostor. Prav tako pa so bili obravnavani tudi problemi prostorske dekoncentracije in decentralizacije ter trajnostnega prostorskega razvoja, kar vodi k razvoju ustreznejše organizacije prostora za potrebe čezmejnega planiranja in ustreznejših prostorskih politik na nacionalni in transnacionalni ravni, upoštevajoč tudi problematiko prostorske organizacije pri izvajanju evropskih programov čezmejnega sodelovanja. V sondnih študijah je projekt obdeloval probleme migracij, identitete in medkulturne komunikacije.

Proučevani so bili potenciali medkulturne empatije kot sredstva za preprečevanje nacionalizmov, napetosti in nerazumevanja med etničnimi skupinami ter avtohtonimi in neavtohtonimi družbenimi skupinami. V tem okviru so bili obdelovani problemi součinkovanja med individualno, kolektivno in multiplo identiteto v procesih integracije in globalizacije, vprašanja različne interpretacije preteklih zgodovinskih dogajanj in potenciali za razvijanje skupnih medkulturnih programov.

 

Evidenčna številka ARRS: J6-3605

Obdobje: 1. 5. 2010–30. 4. 2013

Vodja: dr. Milan Bufon, znanstveni svetnik

Nosilec projekta: Znanstveno-raziskovalno središče, Univerza na Primorskem

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za družboslovne študije

Zaposljivost diplomantov Fakultete za dizajn

Vrsta sodelovanja: tržni project

Naročnik: Fakulteta za dizajn

Trajanje projekta ali aktivnosti: maj–oktober 2022

Sodelujoči inštitut ali enota ZRS Koper: Center za raziskovanje javnega mnenja

Raziskava o zaposljivosti diplomantov Fakultete za dizajn.

Biodiverziteta v Sloveniji

Vrsta sodelovanja: tržni project

Naročnik: Nacionalni inštitut za biologijo

Trajanje projekta ali aktivnosti: marec–junij 2022

Sodelujoči inštitut ali enota ZRS Koper: Center za raziskovanje javnega mnenja

Raziskava o poznavanju biodiverzitete je bila narejena v okviru projekta Life Naturaviva. Namen raziskave je bil ugotoviti, koliko je biodiverziteta med prebivalci in prebivalkami Slovenije poznana in cenjena.

Življenje starejših krajanov v Občini Ankaran

Vrsta sodelovanja: tržni projekt

Naročnik: Občina Ankaran

Trajanje projekta ali aktivnosti: oktober 2018 – februar 2019

Sodelujoči inštitut ali enota ZRS Koper: Center za raziskovanje javnega mnenja

Prilagojenost prostora in storitev za starejše ljudi v njihovih domačih bivalnih okoljih v Sloveniji

Vrsta sodelovanja: tržni projekt

Naročnik: Urbanistični inštitut Slovenije

Trajanje projekta ali aktivnosti: december 2018

Sodelujoči inštitut ali enota ZRS Koper: Center za raziskovanje javnega mnenja

Telefonska raziskava o lokalnih volitvah v Mestni občini Koper

Vrsta sodelovanja: tržni projekt

Naročnik: Mestna občina Koper

Trajanje projekta ali aktivnosti: oktober – november 2018

Sodelujoči inštitut ali enota ZRS Koper: Center za raziskovanje javnega mnenja

Telefonska raziskava o lokalnih volitvah za potrebe Mestne občine Koper.

Napovedi potreb po ključnih kompetencah, znanjih in veščinah za referenčne poklice v sektorju informacijske in komunikacijske tehnologije

Vrsta sodelovanja: tržni projekt

Naročnik: Zavod RS za zaposlovanje

Trajanje projekta ali aktivnosti: junij – oktober 2018

Sodelujoči inštitut ali enota ZRS Koper: Center za raziskovanje javnega mnenja

Lokalne volitve

Vrsta sodelovanja: tržni projekt

Naročnik: Občina Piran

Trajanje projekta ali aktivnosti: september 2018

Sodelujoči inštitut ali enota ZRS Koper: Center za raziskovanje javnega mnenja

Raziskava o lokalnih volitvah za potrebe Občine Piran.

Zaposljivost diplomantov Fakultete za dizajn

Vrsta sodelovanja: tržni projekt

Naročnik: Fakulteta za dizajn

Trajanje projekta ali aktivnosti: april – junij 2018

Sodelujoči inštitut ali enota ZRS Koper: Center za raziskovanje javnega mnenja

Raziskava o zaposljivosti diplomantov Fakultete za dizajn.

Merjenje zadovoljstva različnih javnosti s sodstvom

Vrsta sodelovanja: tržni projekt

Naročnik: Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Trajanje projekta ali aktivnosti: november 2017 – junij 2018

Sodelujoči inštitut ali enota ZRS Koper: Center za raziskovanje javnega mnenja

Javnomnenjska raziskava / merjenje zadovoljstva različnih javnosti s sodstvom. Rezultati raziskav so dostopni na spletnih straneh sodišča TUKAJ.

Merlin CV – Multisensorial Experiences Linked to Castles and Villas for Excellence in Tourism in Crossborder Region

Interreg V-A Italija-Slovenija 2014-2020

Trajanje projekta: 1. 1. 2019 – 31. 12. 2021

Nosilec projekta na ZRS Koper: dr. Dragica Čeč

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za zgodovinske študije

Partnerske organizacije:

• Universita Ca’Foscari di Venezia (Italija),
• Turistično gostinska zbornica Slovenije,
• Commune di Salzano (Italija),
• ARIES Trieste (Italija),
• Comunita’ Collinare del Friuli (Italija),
• Občina Pivka (Slovenija,
• Občina Tolmin (Slovenija).

Routes of the Olive Tree

“Cultural Route of the Council of Europe” certified in 2005

The Routes of the Olive Tree are itineraries of intercultural discovery and dialogue based on the theme of the olive tree, a universal symbol of peace. These routes are a gateway to new cooperation between remote areas that would otherwise be condemned to isolation, since they bring together all the players involved in the economic exploitation of the olive tree (artists, small producers and farmers, young entrepreneurs. etc.) that are threatened by the current crisis. In our difficult time this is a way to defend the fundamental value of the right to work.

The presence of the olive tree has marked not only the landscape but also the everyday lives of the Mediterranean peoples. As a mythical and sacred tree, it is associated with their rites and customs and has influenced their lifestyles, creating a specific ancient civilisation, the “Olive Tree Civilisation”: the Routes of the Olive Tree follow in the footsteps of this civilisation, from Greece towards the Euro-Mediterranean countries.

Heritage

The olive tree dates back millions of years. Wild olive trees, ancestors of the domesticated ones, can still be seen in the Peloponnese, Crete, North Africa and the Middle East, their places of origin. The relationship between this tree and human civilisation has produced an immensely rich, living cultural heritage, embedded in the everyday habits of the Mediterranean people. From gastronomy, with the crucial influence of olive oil, to art and traditions, the social development of these areas has been largely shaped by the olive tree.

Travelling today

The traveller can experience the olive tree civilisation and become familiar with olive tree landscapes, products, and traditions. Different cultural itineraries run through the countries of southern Europe and North Africa, from the Balkans to the Peloponnese in Greece, and extending to the Meknes region in Morocco. Even sea itineraries exist to highlight the importance of the maritime connection between the Mediterranean cities’ harbours. Along the routes, different olive tree related activities are also organised, with exhibitions, concerts, and product tasting events.

Partnerske države:

• Albania
• Algeria
• Croatia
• France
• Greece
• Italy
• Lebanon
• Morocco
• Portugal
• Republic of North Macedonia
• Slovenia
• Spain
• Tunisia
• Turkey

Trajanje projekta: Brez omejitev

Nosilec projekta: “The Routes of the Olive Tree” Cultural Foundation

Vodja projekta: Edouard DE LAUBRIE, President

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za oljkarstvo

Spletna stran:
www.olivetreeroute.gr

Facebook:
The Routes of the Olive Tree

METROFOOD-RI – Preparatory Phase project

H2020 – INFRADEV-2018-2020/H2020-INFRADEV-2019-2

Začetek izvajanja projekta: 1. 1. 2020

Trajanje projekta: 30 mesecev

Nosilec projekta na ZRS Koper: dr. Milena Bučar Miklavčič

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za oljkarstvo

Akcija osveščanja o trajnostnem ribištvu Dobro za morje – dobro zame

Trajanje projekta: 1. 12. 2021 –  31. 12. 2022

Vodilni partner operacije: DRUŠTVO AURATA, vodja operacije mag. Tanja Nastovski

Partner v operaciji: ZRS Koper, Inštitut za kineziološke raziskave, dr. Cecil Johannes Wilhelmus Meulenberg

Naložbo sofinancirata Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESRP) in Republika Slovenija (RS).

Namen Akcije osveščanja o trajnostnem ribištvu Dobro za morje – dobro zame je ozaveščanje in spodbujanje širše javnosti k prepoznavanju in nakupovanju rib lokalnega izvora ter lokalnih morskih sadežev.

Spletna stran projekta

TWINning the BRAIN with machine learning for neuro-muscular efficiency

Evropska komisija: HORIZON 2020. WIDESPREAD-05-2020 – Twinning

Št. pogodbe: 952401

Partnerske organizacije:

Technische Universität Berlin, (Nemčija)

Université de Genève (Švica)

Università degli Studi di Trieste (Italija)

Trajanje projekta: 1. 11. 2020 – 31.10.2023

Nosilec projekta: ZRS Koper (Slovenija)

Vodja projekta: dr. Uroš Marušič, višji znanstveni sodelavec

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za kineziološke raziskave

Spletna stran

 

Zgodbe o ribištvu Slovenske Istre skozi čas

Glavni cilji projekta so spodbujanje socialne blaginje in ravni kvalitete življenja prebivalcev obmorskih občin, revalorizacija ribištva kot gospodarske, turistične in poklicne dejavnosti ter varstva kulturne dediščine na ribiških območjih.

ESPR- Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo

Trajanje projekta: 1. 10. 2021 – 30. 6. 2023

Nosilec projekta na ZRS Koper: dr. Lucija Čok

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za jezikoslovne študije

Več o projektu

Partnerske organizacije:

• Znanstveno-raziskovalno središče Koper
• Srednja šola Izola
• Salladia d.o.o.
• CAN Isola / ISNS Izola
• TZ Izola

             

ActiveAge

Evropska komisija v okviru programa Erasmus+ KA204 Strategic Partnership for adult education.

Začetek izvajanja projekta: 1. 9. 2020

Trajanje projekta: 24 mesecev

Nosilec projekta na ZRS Koper: prof. dr. Vesna Mikolič

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za jezikoslovne študije

Spletna stran projekta

Partnerske organizacije:

• Università Telematica Internazionale UNINETTUNO (R1m, Italija) – vodilni partner
• FIN Plus (Trst, Italija)
• Lunga Vita Attiva (Trst, Italija)
• Institut Catholique de Lille (Lille, Francija)
• Univerza v Mariboru (Maribor, Slovenija)
• Znanstveno-raziskovalno središče Koper,  Inštitut za jezikoslovne študije (Koper, Slovenia)

Jeziki štejejo – Languages matter

 

Začetek izvajanja projekta: 1. 4. 2017

Trajanje projekta: 62 mesecev

Nosilec projekta na ZRS Koper: dr. Lucija Čok

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za jezikoslovne študije

Strukturni skladi MIZŠ: Razvoj in udejanjanje inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja za dvig splošnih kompetenc. Dejavnosti projekta vključujejo vse jezike, ne glede na njihov status, vse ravni govorcev, težijo k spodbujanju medkulturnosti in želijo oblikovati raznojezičnosti prijazno okolje.

Projekt Jeziki štejejo sofinancirata Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Projekt Jeziki štejejo (pogodba št. C3330-17-319012 o sofinanciranju izvedbe operacije v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 -2020), pod vodstvom dr. Karmen Pižorn, je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij »Razvoj in udejanjanje inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja za dvig splošnih kompetenc« in ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostna os: »10. Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost«, prednostna naložba »10.1 Izboljšanje enakega dostopa do vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine pri formalnih, neformalnih in priložnostnih oblikah učenja, posodobitev znanja, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih oblik učenja, tudi s poklicnim svetovanjem in potrjevanjem pridobljenih kompetenc«, specifični cilj »3. Spodbujanje prožnih oblik učenja ter podpora kakovostni karierni orientaciji za šolajočo se mladino na vseh ravneh izobraževalnega sistema«. Projekt traja od leta 2017 do 2022, njegova skupna vrednost pa je 1.125.000 €.

Glavni cilj projekta je ugotoviti, kateri dejavniki podpirajo in kateri zavirajo ustvarjanje podpornega učnega okolja za razvoj raznojezičnosti v slovenskem šolskem prostoru. Na podlagi podatkov ciljnih analiz in ugotovljenih spremenljivk bodo nastale smernice, ki bodo pomagale vzpostaviti raznojezičnosti naklonjeno izobraževalno okolje. Raznojezičnosti naklonjeni in njen razvoj spodbujajoči vzgojno-izobraževalni zavodi naj bi v projektu pridobili jezikovno izkaznico.

Projekt bo usmerjal pedagoške delavce v preseganje spoznavanja in podajanja zgolj ene kulture in enega jezika, saj se je zaradi njihovega intenzivnejšega soočanja v sodobnem svetu porodila potreba po prisotnosti medkulturnih vsebin pri prav vseh predmetnih področjih. Vključevanje medkulturnih vidikov pri jezikovnih in nejezikovnih predmetih naj bi vodilo k ozaveščenemu sprejemanju različnih jezikovnih in kulturnih stvarnosti, s čimer bi se učeči se lažje izognili spodrsljajem v medkulturnem sporazumevanju in razvili zmožnost kritične kulturne zavesti ter bili tako spodbujeni k nenehnemu raziskovanju spreminjajoče se stvarnosti in bi se nanjo odzivali brez odvečnih stereotipov in predsodkov.

Projekt je s svojim moderno in inovativno oblikovanim spletnim portalom trajnostno naravnan, saj želi prav z razvojem raznojezičnosti preseči razlikovanje med jezikovnimi in nejezikovnimi predmeti ter z razvijanjem digitalne kompetence povezati različna predmetna področja, vse jezike v slovenskem prostoru ter seči preko ožjega izobraževalnega okolja v lokalne skupnosti s ciljem čim bolje osmisliti ne samo predmetne vsebine temveč tudi pridobivanje spretnosti in zmožnosti.

Projekt namenja posebno pozornost manj razširjenim oziroma v našem izobraževalnem okolju manj poučevanim jezikom, jezikom priseljencev in jezikom, ki jim šolska politika v zadnjih desetletjih ni bila najbolj naklonjena (latinščina, grščina).

Spletna stran projekta

REInSER –  Refugees’ Economic Integration through Social Entrepreneurship

Interreg ADRION Adriatic Ionian region, European regional development fund – Instrument for pre-accession II fund, Prednostna os 1 – Inovacije (Pametna regija), Tema 2: Socialne inovacije.

Projekt se ukvarja z ekonomsko integracijo beguncev preko socialnega podjetništva, kar je nedvomno pereča problematika v času povečanih migracijskih tokov. Cilj projekta je izkoristiti potencial mreženja in prenosa znanja s transnacionalnim in medsektorskim sodelovanjem ključnih deležnikov (organizacije za podporo (socialnega) podjetništva, medkulturni mediatorji, nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z integracijo beguncev (migrantov bolj na splošno) in/ali socialnim podjetništvom, vladna telesa in organizacije ki se ukvarjajo z integracijo beguncev (migrantov bolj na splošno) in/ali socialnim podjetništvom, lokalne in regionalne oblasti, predstavniki akademske sfere, begunci, prosilci za azil, socialni podjetniki). Ključni cilj projekta je, preko socialne ekonomije, zlasti socialnega podjetništva, izboljšati ekonomsko in posledično širšo integracijo beguncev in prosilcev za azil v partnerskih državah. Dolgoročni cilj pa je povečanje možnosti beguncev, da po eni strani postanejo aktivni v procesu integracije v družbo, v kateri živijo, po drugi strani pa, da  z ustvarjanjem delovnih mest in podporo ustvarjanju novih socialno odgovornih podjetij prispevajo k trajnostnemu gospodarskemu razvoju na lokalni in regionalni ravni.

Aktivnosti projekta REInSER vključujejo:

1. Vzpostavitev inovativne mreže transnacionalnega sodelovanja, ki bo združila nacionalne, regionalne in lokalne oblasti, vladne in nevladne organizacije, socialna podjetja, akademsko sfero ter begunce.
2. Transnacionalno izmenjavo znanj s študijskimi obiski, izmenjavo dobrih praks, pilotno vzpostavitev eksperimentalnih družbenih ekosistemov, na podlagi katerih se bo nadalje uvajalo pristope socialnih inovacij, kar bo deležnikom omogočilo pridobiti dolgoročne kompetence s tega področja.
3. Priprava celovite transnacionalne strategije in akcijskega načrta za uspešno vključevanje beguncev v gospodarstva družb, v katerih se nahajajo.

Partner organisations:

• Znanstveno-raziskovalno središče Koper (Slovenija)
• Primorski tehnološki park (Slovenija)
• Alma Mater Studiorum – University of Bologna (Italija)
• Municipality of Brindisi (Italija)
• City of Osijek (Hrvaška)
• Hellenic Open University (Grčija)
• Regional Development Agency Srem (Srbija)
• Development Agency of the Una-Sana Canton (Bosna in Hercegovina)

Trajanje projekta:  1. 2. 2021–31. 1. 2023

Nosilec projekta: ZRS Koper, Slovenia

Vodja projekta na ZRS Koper: dr. Maja Zadel

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za družboslovne študije

Spletna stran: https://reinser.adrioninterreg.eu/

ECO-SMART

---

ECO-SMART – Tržišče ekosistemskih storitev za napredno politiko zaščite območij NATURA 2000

Program sodelovanja Interreg V-A Italija-Slovenija 2014-2020

---

Projekt ECO-SMART se sooča z izzivom učinkovitejšega spremljanja stanja podnebnih sprememb in načrtovanja ustreznih prilagoditvenih ukrepov za preprečevanje negativnih učinkov, ki ogrožajo kakovost biotske pestrosti na izbranih območjih NATURA 2000 v regijah, vključenih v program čezmejnega sodelovanja.

Splošni namen projekta ECO-SMART je oceniti in preizkusiti na čezmejni ravni ekonomsko izvedljivost ukrepov za zaščito biotske pestrosti in prilagajanja podnebnim spremembam na območjih NATURA 2000 s pilotno aplikacijo orodja plačila za ekosistemske storitve.

Specifični cilji projekta ECO-SMART so:

• priprava usklajenih pristopov analize in vrednotenja ekosistemskih storitev;
• oblikovanje metodoloških okvirjev, ki bodo omogočili analizo ranljivosti na podnebne spremembe izbranih območij NATURA 2000;
• pilotno oblikovanje načrtov prilagajanja, katerih vzdržnost bo zagotovljena preko aplikacije modelov plačila za ekosistemske storitve.

---

Trajanje projekta: 24 mesecev (1. 4. 2020 – 31. 3. 2022)

Partnerji projekta:

VP: Direkcija za turizem Dežele Benečija (organizacijska enota Regijske strategije za biodiverziteto in parke)

PP2: Občina Tržič Monfalcone

PP3: Univerza v Padovi – Oddelek za industrijski inženiring

PP4: Regionalni Razvojni Center Koper

PP5: Znanstveno-raziskovalno Središče Koper

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Mediteranski inštitut za okoljske študije

Nosilka projekta na ZRS Koper: dr. Liliana Vižintin ()

Sodelavca projekta na ZRS Koper: dr. Suzana Škof () in dr. Cécil  Meulenberg ()

---

Spletna stran projekta: www.ita-slo.eu/eco-smart

https://www.facebook.com/InterregEcoSmart/

https://www.linkedin.com/in/eco-smart-7a13191b0/

Burnt in memories

Program: Evropa za državljane (sklop: Evropski spomin)

Trajanje projekta: 1. 8. 2015 – 31. 1. 2017

Nosilec projekta: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče

Vodja projekta na ZRS Koper: dr. Gašper Mithans, znanstveni sodelavec

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za zgodovinske študije

Mednarodni projekt Burnt in memories, ki ga sofinancira Evropska komisija, inovativno pristopa k skoraj prezrti tematiki požigov vasi v Julijski krajini, v sicer v zadnjem času precej nasičenih izvajanjih o 2. svetovni vojni. V raznolikem partnerstvu iz Italije (Associazione Quarantasettezeroquattro, Občina Dolina, Kinoatelje), Hrvaške (Istarsko povijesno društvo, Udruga »Žejane«) in Slovenije (Kulturno izobraževalno društvo Pina, UP ZRS), ki ga vodi UP ZRS, je fokus na družbeno angažiranih aktivnostih, stiku z lokalnim in čezmejnim okoljem ter medgeneracijskemu dialogu. V izbranih »požganih vaseh« se bo o uničenju domov, preživetju in povojni obnovi postavila potujoča fotografska razstava (vodja: Istarsko povijesno društvo), posnel krajši dokumentarni film (vodja: Kinoatelje), da bi ti dogodki ne prešli v pozabo, pa se bo postavilo tudi obeležja (vodja: Associazione Quarantasettezeroquattro). Sodelavci Inštituta za zgodovinske študije UP ZRS bodo z organizacijo usposabljanja iz ustne zgodovine ter okrogle mize v obliki webinarja nagovorili študente in raziskovalce ter druge zainteresirane v sodelujočih državah in v »virtualnem svetu«.

EutopiaSIF – Eutopia Science and Innovation Felloship

Evropska komisija: Call: H2020-MSCA-COFUND-2019

Partnerske organizacije:

• EUTOPIA university alliance,
• Univerza v Ljubljani,
• Universitet Brussel,
• Univerza v Goteborgu,
• Universite Paris Seinu,
• Univerza Pompeu Fabra,
• Univerza Warwick

Trajanje projektra: 1.9.2020 – 31.8.2025

Nosilec projekta: EUTOPIA university alliance

SOLJKE – Spodbujanje javno-zasebnega partnerstva z razvojem inovativnih proizvodov v oljkarstvu

	Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje
	Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
	Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
	LAS Istre

Projekt sofinancira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v okviru Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020 »Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje« – podukrep 19.2 AGENCIJE RS ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODEŽELJA.

Začetek izvajanja projekta: 9. 9. 2020

Trajanje projekta: 22 mesecev

Nosilec projekta na ZRS Koper: Maja Podgornik, znanstvena sodelavka

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za oljkarstvo

Spletna stran projekta

Rezultati projekta:

• Festival namiznih oljk, Koper, 26. november 2020 (predstavitev in rezultati festivala)
• Strokovno predavanje o zaščiteni označbi porekla namiznih oljk in oljčnega olja, Koper 22. marec 2021
• Priporočila za tolmačenje analize vsebnosti organske snovi in skupnega dušika v tleh

---

Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija (www.eu-skladi.si)

Avtomatizacija in ekonomska upravičenost namakanja v oljkarstvu

Program sofinanciranja: Projekt EIP za okolje in podnebne spremembe – podukrep 16.5 AGENCIJE RS ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODEŽELJA

Ob splošnemu spreminjanju podnebnih razmer se je tudi v oljkarstvu pojavila potreba po prilagoditvi tehnologije pridelave oljk in namestitvi namakalnih sistemov v oljčne nasade. Številne raziskave so pokazale, da je namakanje oljk ustrezen ukrep za blaženje podnebnih sprememb. Kljub temu se pridelovalci oljk, zaradi pomanjkanja znanja in bojazni o ekonomski neupravičenosti, le redko odločijo za postavitev namakalnega sistema. S prenosom raziskovalnih rezultatov v prakso, ob hkratnem ovrednotenju ekonomske upravičenosti, bomo širši krog oljkarjev opremili z znanjem in orodji s katerimi bodo lahko ovrednotili upravičenost namakanja in vzpostavili avtomatiziran namakalni sistem v nasadu.

Začetek izvajanja projekta: 15. 11. 2019

Trajanje projekta: 36 mesecev

Nosilec projekta na ZRS Koper: dr. Maja Podgornik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za oljkarstvo

Program razvoja podeželja Republike Slovenije

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja

Spletna stran projekta

Novel science based, ready to use, harmonised solutions to enforce Olive oil quality and purity Authentication in the global market

H2020 – SFS-14-2014/2015: Authentication of food products A.[2014] Authentication of olive oil

Začetek izvajanja projekta: 1. 10. 2016

Trajanje projekta: 48 mesecev

Nosilec projekta na ZRS Koper: dr. Milena Bučar Miklavčič

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za oljkarstvo

Pursuing authenticity and valorization of Mediterranean traditional products REALMed

ARIMNet2 call 2016

Začetek izvajanja projekta: 1. 1. 2018

Trajanje projekta: 24 mesecev

Nosilec projekta na ZRS Koper: dr. Maja Podgornik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za oljkarstvo

OSIPPPIT – Organizacija neposredne prodaje kmetijskih proizvodov s pomočjo internetne tehnologije

Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška 2007-2013

Trajanje projekta: 01. 01. 2014 – 15. 03. 2015

Nosilec projekta: Institut za poljoprivredu i turizam, Poreč

Nosilec projekta na UP ZRS: Milena Bučar Miklavčič

Sodelujoči inštitut UP ZRS: Inštitut za oljkarstvo

Cilj projekta je vzpodbuditi prodajo kmetijskih proizvodov z uporabo sodobne informacijske tehnologije in spletne aplikacije. Trženje/poslovanje preko interneta omogoča velike, na tem območju še ne dovolj izkoriščene prednosti za uveljavitev kmetijskih proizvodov na način, da se vsak trenutek lahko vzpostavi komunikacija med proizvajalcem in kupcem kmetijskih proizvodov. Z izgradnjo in razvojem specializirane, interaktivne aplikacije bo možno omogočiti vsakemu proizvajalcu, da bo dnevno posodabljal svojo ponudbo in osnovne značilnosti proizvodov, medtem ko bodo kupci imeli možnost iskanja med ponudbo po določenih kriterijih.

RAST ISTRE – Ohranjanje naravne dediščine – revitalizacija sadnih vrst karakterističnih za območje Istre / Očuvanje prirodne baštine – revitalizacija sadnih vrsta karakterističkih za područje Istre

Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška 2007-2013

Trajanje projekta: 01. 01. 2014 – 15. 03. 2015

Nosilec projekta: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

Nosilec projekta na UP ZRS: Milena Bučar Miklavčič

Sodelujoči inštitut UP ZRS: Inštitut za oljkarstvo

Slovenski in hrvaški partnerji bodo sodelovali pri projektu revitalizacije starih sadnih vrst na območju slovenske in hrvaške Istre z namenom oživljanja kmetij, zasaditve kmetijskih zemljišč, parkov in zasebnih vrtov. Interes partnerjev je, da se na hrvaški strani vzpostavi eksperimentalni nasad granatnega jabolka, na slovenski pa nasad žižule.

V projekt so vključene pedagoške in raziskovalne ustanove, organi lokalne oblasti ter neprofitno združenje. Prepletenost znanstveno raziskovalnega dela, aktivnosti povezanih z izobraževanjem in kulturo, gojenjem ter uporabo starih sadnih vrst bo rezultirala v ohranjanju biološke raznovrstnosti ter tako prispevali k dodani vrednosti območja.

Partnerske organizacije:

• UP ZRS,
• Inštitut za poljuprivredu i turizan Poreč,
• Občina Vižinada,
• Udruga “Triada”

WELLFOOD – Spodbujanje inovaciji v živilskem sektorju za razvoj turizma dobrega počutja v jadranski regiji
Program: IPA – Adriatic Program čezmejnega sodelovanja 2007-2013

Trajanje projekta: 01. 10. 2012 – 31. 05. 2015
Nosilec projekta: Camera Work S.p.A. – communicate to grow
Nosilec projekta na UP ZRS: dr. Maja Podgornik

Sodelujoči inštitut UP ZRS: Inštitut za oljkarstvo

Projekt prispeva h krepitvi inovacijskih zmogljivosti jadranskih regij v kmetijsko živilskem sektorju s spodbujanjem in vzpostavljanjem povezav med podjetji, razvojno raziskovalnimi inštitucijami, proizvajalci in potrošniki. Vzpostavljene povezave bodo predstavljale steber za teritorialno rast, razvoj ter povezovanje izbranih območij Jadrana. Čeprav so države Jadrana v kmetijsko-živilskem sektorju dosegle velik napredek, nenehno podaljševanje življenjske dobe in želje po ohranjanju zdravja in dobrega počutja ter trud za okrepitev gospodarskega razvoja in dolgoročne vzdržnosti javnih financ za zdravje, zahteva izboljšan prenos tehnologij med razvojno raziskovalnimi inštitucijami in živilsko pridelovalnimi podjetji ter večjo informiranost potrošnikov o raziskavah na področju zdrave in kakovostne hrane.

SIGMA 2 – Čezmejna mreža za sonaravno upravljanje okolja in biotske raznovrstnosti

Program: Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013

Trajanje projekta: 11. 9. 2009 – 31. 12. 2014

Nosilec projekta: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče

Vodja projekta: dr. Dunja Bandelj

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za oljkarstvo

Projekt želi prispevati k ohranitvi biotske raznovrstnosti čezmejnega prostora in izboljšati varstvo okolja. Predvideni ukrepi projekta so namenjeni zaščiti biotske raznovrstnosti, vključujejo pa tudi pobude za zmanjšanje vplivov na okolje, posebno na področju kmetijstva. Načrtovane aktivnosti vključujejo pobude za celostne študije in analize, katerih cilj je zagotavljanje boljše poznavanje območja, razvoj okoljskih modelov ter vzpostavitev posebnih območij za ohranjanje in zaščito biotske raznovrstnosti (gre za mediteranske vrtove in kolekcijske nasade). Projekt predvideva tudi izgradnjo Centra Mediteranskih Kultur (CMK), ki bo predstavljal stalno strukturo s poslanstvom varstva narave in okolja na programskem območju.

V projektu so predvidene naslednje aktivnosti:

• partnerska srečanja za koordiniranje in pregled izvedenih dejavnosti, izmenjava rezultatov ter rešitev morebitnih kritičnih elementov,
• izvajanje študij in raziskav (popis naravnih rezervatov čezmejnega območja, smernice za upravljanje zaščitenih območij ter modeli za predvidevanje razvoja oljčne muhe in kontrolo onesnažil). Navedene študije bodo izvedene na podlagi bibliografskih raziskav in pregledov na terenu s podporo strokovnjakov, sledile pa bodo cilju utrjevanja poznavanja okolja in biotske raznovrstnosti čezmejnega prostora,
• vzpostavitev Centra mediteranskih kultur (CMK), mediteranskih vrtov in kolekcijskih nasadov za ohranjanje biotske raznovrstnosti,
• sestava tehnološkega omrežja, ki vključuje predvsem postaje za spremljanje okoljskih parametrov in ugotovitev prisotnih parazitov/patogenov, ki bodo nameščene na programskem območju. Cilj tovrstnih aktivnosti je zmanjšanje vplivov na okolje, ki jih povzroča kmetijski sektor preko racionalnejše uporabe fitosanitarnih sredstev,
• priprava informativnega materiala v papirnati in elektronski obliki, glasil in newsletter ter video in multimedijskih pripomočkov in
• prirejanje dogodkov za predstavitev projektnih rezultatov s ciljem doseči čim večji učinek in uporabnost rezultatov projekta.”

Pričakovani rezultati projekta so zmanjševanje izgube biotske raznovrstnosti (s poudarkom na rastlinskih vrstah, ki so tipične v sredozemskem okolju in na tradicionalnih vrstah kulturnih rastlin) in zmanjševanje vplivov na okolje, ki ga povzroča kmetijski sektor z izboljšanjem okoljskih pogojev na območju programa. Projekt ustvarja osnovo za trajno čezmejno sodelovanje na področju varstva biotske raznovrstnosti in varstva okolja.

Partnerske organizacije:

• Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče (Slovenija)
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica (KGZS – Zavod GO) (Slovenija)
• Parco regionale della Vena del Gesso Romagnola (Italija)
• Občina Izola (Slovenija)
• Provincia di Trieste (Italija)
• Agenzia Regionale per lo Sviluppo Rurale – ERSA (Italija)
• Associazione Agricoltori – Kmečka Zveza (Italija)
• Gruppo di Azione Locale del Carso (Italija)
• Regione Veneto – Direzione Produzioni agroalimentari (Italija)
• GAL Venezia Orientale (VEGAL) (Italija)
• Università degli Studi di Udine – Dipartimento di Scienze degli Alimenti (Italija)
• Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (Slovenija)

ZOOB – Zmanjšanje onesnaževanja in ohranjanje biotske pestrosti v kmetijstvu s poudarkom na oljkarstvu

Program: Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška 2007-2013

Trajanje projekta: 1. 9. 2009 – 31. 3. 2012

Nosilec projekta: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Vodja projekta na ZRS Koper: dr. Maja Podgornik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za oljkarstvo

Za podeželski prostor je značilen intenziven preplet dejavnosti in rab, ki ustvarja prostor velike biotske raznovrstnosti, kvalitete bivanja in možnosti za razvoj. Kmetijstvo se prepleta z gozdarstvom, ohranjanjem narave in poselitvijo. Pogosto je obravnavano kot onesnaževalec okolja. To velja za intenzivno kmetijstvo, ki se vedno bolj tudi specializira in uvaja monokulture. Vedno močnejše pa je spoznanje, da to ni smiseln razvoj, saj povečuje tako tveganja v pridelavi, kot pri trženju. Trajnostno naravnano kmetijstvo upošteva ohranjanje biotske raznovrstnosti, zaradi katere se vzpostavi bolj stabilen ekosistem. Potreba po uporabi fitofarmacevtskih sredstev se tako lahko zmanjša.

Specifični cilji projekta so bili: priprava smernic za sonaravne tehnologije za integrirano in ekološko pridelavo oljk na čezmejnem območju, ki bodo zmanjšale tveganje v pridelavi in obremenitev okolja; zmanjšanje vplivov klimatskih sprememb in tveganja zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov in erozije ter ohranjanje trajne rodovitnosti tal z uvajanjem ustreznih ukrepov; uvajanje koristnih rastlin v oljčnike, kar bo zaradi večje prisotnosti predatorjev zmanjšalo tveganja prerazmnožitve škodljivcev ter identifikacija koristnih organizmov; izmenjava strokovnih znanj in skupno delovanje strokovnjakov za oljkarstvo in varstvo narave na čezmejnem območju; izobraževanje strokovnjakov in prenos dobrih praks z drugih mediteranskih območij pridelave oljk; izobraževanje pridelovalcev na predavanjih, delavnicah, ogledih dobrih praks na čezmejnem območju; ozaveščanje potrošnikov o kakovosti oljčnega olja z izobraževanji in degustacijami; vzpostavitev čezmejne mreže med ustanovami, ki delujejo na področju kmetijstva, podeželja in varstva narave; izboljšanje ozaveščenosti vseh ciljnih skupin o pomenu ohranjanja biotske pestrosti, varstva okolja in kulturne krajine; ter uvesti enotno prakso spremljanja stranskih produktov oljkarstva, prenos informacij in dobrih praks ravnanja z oljčnimi tropinami med državami.

Partnerske organizacije:

• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
• Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče (Slovenija)
• Agroturist Vodnjan (Hrvaška)
• Grad Vodnjan (Hrvaška)
• Grad Krk (Hrvaška)
• Udruga Drobnica (Hrvaška)

Okusi morje 2 – Izobraževanje o klapavicah

Začetek izvajanja operacije: 01. 03. 2020

Čas trajanja operacije: 18 mesecev

Vodilni partner operacije: GASTRO PROJECT d.o.o., vodja operacije Suzana France

Partner v operaciji: ZRS Koper, Inštitut za kineziološke raziskave, dr. Cecil Johannes Wilhelmus Meulenberg

Spletna stran projekta: www.okusimorje.info

Namen operacije »OKUSI MORJE 2« – Izobraževanje o klapavicah je spoznavanje in osveščanje javnosti o lokalno ekološko pridelanih klapavicah, skozi celotno zgodovino – tradicijo in razvojem, ki je gospodarno – trajnosten, morju – naravi prijazen način gojenja, ki ohranja biodiverziteto. Brez vplivov – obremenitev na okolje, za človeka pa pomemben naraven in zdrav vir živila, ki je cenovno dosegljiv vsem slojem družbe, trenutno še premalo poznano živilo. Cilji operacije so pridobivanje znanja, dvig zavesti, krepitev konkurenčnosti gospodarstva v povezavi s podeželjem in sonaravnim ribištvom – marikulturo z uporabo lokalno pridelanih sestavin, s poudarkom na ekološkem kmetijstvu po vzoru KM 0 – mreženje. Vzpodbudili bomo povezovanje lokalnih pridelovalcev na območju LAS Istre za kvalitetno bivalno okolje in turistom zanimivo destinacijo z večjimi možnostmi za zaposlovanje v turizmu in širše.

Mental and Motor Rehabilition of Ictus-Network

Interreg V-A Italija-Slovenija 2014-2020

Začetek izvajanja projekta: 1. 10. 2017

Trajanje projekta: 18 mesecev

Nosilec projekta na ZRS Koper: dr. Rado Pišot, znanstveni svetnik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za kineziološke raziskave

Rezultati projeka: Zaključno poročilo (PDF)

Čezmejni sporazum MEMORI-NET (PDF)

Rehabilitacijski protokol MEMORI-NET (PDF)

Efficient recommended MVPA obtainement for school children and teenagers

Erasmus+ Sport

Začetek izvajanja projekta: 1. 1. 2017

Trajanje projekta: 24 mesecev

Nosilec projekta na ZRS Koper: dr. Boštjan Šimunič, znanstveni svetnik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za kineziološke raziskave

A-Qu-A – Aktivno in kvalitetno staranje v domačem okolju

Program: Norveški finančni mehanizem 2009–2014

Trajanje projekta: 9. 4. 2015 – 31. 12. 2016

Nosilec projekta: Zavod za oskrbo na domu Ljubljana

Vodja projekta na ZRS Koper: dr. Rado Pišot, znanstveni svetnik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za kineziološke raziskave

Delež starejših ljudi se zaradi višjega standarda, prehrane, urejenega zdravstvenega varstva in staranja »baby boom generacije« iz leta v leto narašča. To pa pomeni, da narašča tudi delež ljudi, ki postajajo odvisni od okolice, čeprav želijo čim dlje ohranjati samostojnost in neodvisnost.

Po podatkih statističnega urada Slovenije je v Mestni občini Ljubljana leta 2012 bivalo 48.752 prebivalcev starejših od 65 let, kar predstavlja 17,3 odstotka populacije Ljubljane, poleg tega pa se je od leta 2000 povečala za približno 2,6 odstotka. Glede na stanje v družbi je potrebno stremeti k široki ponudbi različnih vrst pomoči za specifične potrebe starejših ter zagotoviti široko dostopnost teh storitev.

Osnovni cilj projekta je bil zagotoviti zdravo in aktivno staranje prebivalstva.

Zaradi potreb starejših po širitvi pomoči je zavod v okviru projekta »Aktivno in kvalitetno staranje v domačem okolju« uporabnikom za čas trajanja projekta, tj. od maja 2015 do konca decembra 2016, na domu nudil brezplačne storitve fizioterapije, delovne terapije, dietetike, zdravstvene nege in logopedije. Skupaj s projektnimi partnerji Mestno občino Ljubljana, Inštitutom za kineziološke raziskave, Mestno zvezo upokojencev Ljubljana, Zdravstveno fakulteto, Fakulteto za dizajn in norveškim partnerjem pa smo nudili dodatne oblike pomoči, izobraževanj, svetovanj in rekreacije za kvalitetnejše življenje v domačem okolju.

Upravičenci brezplačnih storitev v okviru projekta so bili uporabniki storitev Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana, in sicer osebe starejše od 65 let, osebe s statusom invalida in kronično bolni in člani Mestne zveze upokojencev Ljubljana ter ostali zainteresirani posamezniki, ki so izpolnjevali enake pogoje kot upravičenci storitev Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana.

PANGeA – Telesna aktivnost in prehrana za kakovostno staranje

Program: Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013

Trajanje projekta: 1. 10. 2011 – 31. 12. 2014

Nosilec projekta: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče

Vodja projekta na ZRS Koper: dr. Rado Pišot, znanstveni svetnik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za kineziološke raziskave

Evropska populacija se stara (Lutz et all, Nature, 2008). Tudi v obmejnih regijah med Slovenijo in Italijo je visok odstotek (18%-20%) populacije nad 65 letom starosti. Gre za zelo raznoliko populacijo med katerimi so nekateri gibalno/športno zelo aktivni, tako, da lahko današnjega 75-letnika primerjamo s 55-letnikom izpred 30 let, na drugi strani pa so posamezniki, ki jih pestijo kronične bolezni in oslabljen mišično-skeletni sistem, za katere bi lahko rekli, da so se postarali mnogo prezgodaj. V raziskavah je že velikokrat bil dokazan močan vpliv življenjskega sloga na potek in posledice staranja, pri tem pa kriteriji zdravega staranja še niso bili definirani. Globalni problem staranja ter izzivi iskanja kriterijev zdravega staranja, ki bodo posamezniku omogočili kakovostno življenje ter neodvisnost in samostojnost v pozno starost so postali eden najpomembnejših problemov sodobne družbe. EU komisija je v pričo tega imenovala leto 2012 za leto Aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti.

Kar nekaj let preden se je EU odločila, da tej problematiki nameni tolikšno pozornost, smo se na Inštitutu za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem odločili, da skupaj z domačimi in tujimi partnerji raziščemo in preučimo kriterije staranja ter družbi ponudimo vzvode, da se s problematiko spopade na osnovi konkretnih ugotovitev in dognanj. Številna znanstvena dognanja dokazujejo izjemno učinkovitost gibalne aktivnosti in zdrave prehrane pri zmanjševanju zdravstvenih tveganj in povečanju samostojnosti bivanja starejše populacije. Ustrezno informiranje in poučevanje javnosti, ki zahteva sodelovanje različnih organizacij, ima lahko pozitivne učinke na kakovost življenja starejše populacije. Projekt programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija 2007-2013 – PANGeA združuje javne ustanove iz upravičenih regij, ki skrbijo za kakovost bivanja starejše populacije, od inštitutov, univerz, do bolnišnic, občin in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. S programi promocije, edukacije in neposrednih vadbenih aktivnosti znanja o življenjskem slogu, ki izboljša kakovost bivanja, povezujemo s praktično uporabo ciljnim skupinam starejših občanov. Pri tem se poslužujemo mreže obstoječih zdravstvenih (bolnišnice), socialnih (domovi za starejše občane) in zasebnih (centri za telesno vadbo) subjektov, katerih temeljna dejavnost sovpada s tistimi, ki jih vključuje projekt. Vadbeni programi za starejše osebe in ukrepi za zdravo prehrano, ki jih uporabljamo, prispevajo k boljšemu splošnemu zdravstvenemu stanju, zmanjšanju dovzetnosti za nastanek akutnih poškodb in kroničnih obolenj. Na drugi strani preučujemo učinke trajne neaktivnosti in razvijamo programe za učinkovitejšo/hitrejšo obnovo gibalnih funkcij in neodvisnosti po operacijah kolka, kot enega najbolj perečih problemov starejših oseb.

Projektne aktivnosti tako skušajo preseči nizko stopnjo koordinacije med zdravstvenimi in drugimi javnimi ustanovami. Pred samim informiranjem so projektni partnerji preučili stanje starejše populacije na projektnem območju in iz značilnosti zdravih in aktivnih starostnikov razbrali kriterije zdravega staranja. Aktivnosti zbiranja normativnih vrednosti in implementacija intervencijskih programov, ki se izvajajo v projektu, temeljijo na organizacijskem, promocijskem, znanstveno-raziskovalnem in vsebinskem povezovanju vseh projektnih partnerjev ter drugih deležnikov. Tako se vzpostavlja trajna organizacijska mreža (univerze-bolnišnice, univerze-občine-domovi za starejše občane, univerze-zasebniki-društva upokojencev itd.), ki bo omogočala nadaljnji razvoj področja zdravja in kakovosti bivanja prebivalstva v čezmejnem območju.

Splošni cilji projekta:

Definicija faktorjev zdravega staranja;
Postavitev vsebinskih in kadrovskih osnov mednarodnega centra odličnosti (SLO-ITA) na področju zdravja starejših občanov;
Dvig osveščenosti o pomenu zdravega staranja, socialne vključenosti in mobilnosti depriviligiranih populacij (starostniki);
Zniževanje stroškov zdravstvene oskrbe;
Povezovanje obstoječih zdravstvenih, socialnih in zasebnih subjektov in izboljšanje njihove medsebojne koordiniranosti.
Programsko področje vsebuje inštitute in univerze, ki dosegajo mednarodno odmevne rezultate na področju medicine, vesoljske fiziologije, kineziologije, nutricionistike in splošnega zdravja. Znano je, da se našteta področja lahko s skupno obravnavo izjemno dopolnjujejo. Naše delo bo temeljilo na združevanju mejnih znanosti, translaciji znanj in tehnologij, kar predstavlja učinkovit instrument in je s tem prioriteta številnih evropskih programov. Zavedamo se, da so modeli zdravja, programi vadbe in prehrane zastareli in, kot kažejo rezultati modernih študij stanja sodobnega življenjskega sloga, neučinkoviti. Preko bogatih raziskovalnih izkušenj, s simulacijo staranja (študije dolgotrajnega ležanja) in s simulacijo zdravega staranja (športniki – starostniki), smo pridobili številna spoznanja, ki so pripravljena na aplikacije v zdravstvene domove, rehabilitacijske centre, domove za ostarele, fitness- in wellness-centre, športne klube oziroma kar vsakemu slehernemu posamezniku. Kljub temu pa bo potrebno s projektom PANGeA odgovoriti še na nekatera znanstvena vprašanja, ki se nanašajo na vpliv gibalne neaktivnosti na starostnike in s tem na njihovo zdravje. Aplikacije, ki jih bodo zagotavljali splošni cilji, so naslednje:

Izdelani programi za minimalno in optimalno gibalno/športno aktivnost starostnikov;
Definirani učinkoviti postopki zbiranja podatkov zdravja različnih ciljnih populacij oziroma populacij različnih patoloških stanj;
Prenovljeni rehabilitacijski plani za hitrejše okrevanje po operativnih posegih akutnih in kroničnih poškodb kolčnega sklepa;
Prehrambeni programi za zaviranje katabolnih procesov ob gibalni neaktivnosti;
Izdelava gibalnih parkov zdravja za starejše.

Operativni cilji projekta:

Postavitev mobilnega laboratorija zdravja z merilno opremo in usposobljenimi merilci;
Postavitev spletnega portala (grafični vmesnik, podatkovna baza, portal poročanja in obveščanja) zdravja prebivalcev (v slovenščini, italijanščini in angleščini);
Opravljenih 1000 meritev faktorjev zdravja ljudi iz celotnega programskega območja, s sočasnimi promocijskimi akcijami;
Prilagoditev in redefinicija faktorjev zdravja iz mladostnikov na starostnike z upoštevanjem okoljskih faktorjev;
Organizacija 20 brezplačnih izobraževalnih seminarjev za usposabljanje vodij vadbe za starejše ter 12 brezplačnih demonstracijskih srečanj za vadbene programe starostnikov na domu, oboje enakomerno razporejeno po vseh šestih regijah;
Organizacija šestih znanstvenih sestankov, namenjenih krepitvi konzorcija projekta.
Operativni cilji so definirani v skladu z doseganjem splošnih ciljev projekta. Delujemo v smeri povečanja kakovosti življenja prebivalcev programskega območja, pa tudi bolj globalno. Promocija in spodbujanje zdravja, spremljanje zdravja, zdravstveno ukrepanje in preventivno delovanje so ključni mehanizmi, ki bodo programski regiji omogočali koordiniran razvoj zdravstvenega in socialnega življenja. Depreviligirane skupine predstavljajo velik del celotne populacije, ki se vsako leto povečuje. V naših predhodnih lokalnih projektih smo prišli do številnih spoznanj, ki bodo dobila novo dimenzijo, ko jih bomo povezali preko konzorcija.

Projekt je zasnovan v smislu postavljanja kriterijev zdravega staranja, na podlagi povezovanja interdisciplinarnih znanj in izvedbe množičnih meritev na starostnikih, kar bo zagotavljalo osnovo za izgradnjo trajne mreže institucij, ki bo nudila zdravstveno-rehabilitacijske storitve v podporo hitrejšemu okrevanju. Vse to je mogoče prenesti na nivo nacionalnih politik, ki bi s sinergijo trajnih mrež (povezave med bolnišnicami in skupnimi funkcionalnimi centri) na celotnem programskem območju omogočila dvig kakovosti življenja starostnikov.

Projekt je tudi raziskovalno usmerjen, saj se s povezovanjem univerz in drugih javnih raziskovalnih inštitucij (Univerze na Primorskem, Univerze v Trstu, Univerze v Vidmu in Univerze v Ferrari ter Inštituta za varovanje zdravja RS, Splošne bolnišnice Izola in Ortopedske bolnišnice Valdoltra) na podlagi interdisciplinarnih ter mednacionalnih znanj postavljali skupni kriteriji zdravega staranja. Poleg tega, preko uvedbe intervencijskih programov prispevamo k dvigu kakovosti življenja starejših oseb, pri čemer je telesna aktivnost osrednje sredstvo socialne integracije.

MiR – Od mlina do mlina. Morje in reka, mlinščice in Rižana

Začetek izvajanja projekta: 1. 4. 2018

Trajanje projekta: 32 mesecev

Nosilec projekta na ZRS Koper: dr. Vesna Mikolič, znanstvena svetnica

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za jezikoslovne študije

Spletna stran projekta

Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija (www.eu-skladi.si)

              

Namen operacije »MiR – Od mlina do mlina« je ovrednotiti in revitalizirati okolico reke Rižane v k. o. Dekani in tudi nekatera povsem degradirana območja ob reki. Operacija zajema oblikovanje tematske sprehajalne poti “Od mlina do mlina” s štirimi “Točkami Miru” ob reki Rižani in njenih mlinščicah. Pot bo predstavila naravno in kulturno dediščino reke Rižane in mlinščic, speljanih za potrebe nekdanjih dveh mlinov, ki stojita na začetku in koncu poti. S tem ciljem bo na tem delu očiščena okolica reke Rižane, z redno košnjo ter mulčenjem pa bo oblikovana pešpot. Na omenjenih štirih točkah bo očiščen dostop do vode, postavlljene bodo klopi iz naravnih materialov ter table z osnovnimi informacijami o reki. Na teh točkah in v prostorih partnerjev ob reki Rižani bodo za različne ciljne publike (domače prebivalstvo, turiste, šolarje, mlade, upokojence/upokojenke, podjetnike, ljubitelje sonaravnega bivanja ipd.) izvedeni različni izobraževalni in kulturni dogodki, in sicer: predavanja o mlinarstvu ob reki Rižani, predavanja o proizvodnji energije iz obnovljivih virov s poudarkom na vodnih virih energije, delavnice z izdelavo vodnih mlinčkov in poskusi proizvajanja električne energije z le-temi, predavanja in delavnice o ribištvu in ribolovu v Rižani, predavanja o rastlinstvu, zeliščarstvu in čebelarstvu ob Rižani, literarna branja istrskih zgodb in pesmi o vodi ipd. Turistična kmetija Bordon se bo v projekt vključila s predstavitvijo vinarstva, z ogledi starega mlina, ponudbo domačih vin, oljčnega olja in tradicionalnih istrskih jedi ter s svojimi nastanitvenimi zmogljivostmi. V sodelovanju turistične kmetije Bordon in ribiške družine Koper bodo oblikovani turistični vikend paketi ribolova z nastanitvijo na turistični kmetiji v spomladanskih in jesenskih mesecih.

Poglavitni rezultati operacije bodo:

• sprehajalna tematska pot “Od mlina do mlina”,
• štiri “Točke Miru” ob reki Rižani in njenih mlinščicah,
• številna predavanja, delavnice, usposabljanja, kulturni dogodki za različne ciljne publike iz vseh obalnih občin, vključno z ranljivimi skupinami,
• priprava turističnih vikend paketov ribolova z nastanitvijo,
• eno novo delovno mesto.

Keep me safe:  supporting youth peer development tackling sexual abuse

Program: Erasmus+ Youth

Nacionalna agencija prijavitelja: UK British Council, in partnership with Ecorys

Partnerske organizacije:

• Hope for Children UNCR Policy Centre (Ciper)
• Znanstveno-raziskovalno središče Koper (Slovenija)
• Eurocircle Association (Francija)
• Sdrudzenie Znam i Moga (Bolgarija)
• Sosu Ostjylland (Danska)
• London Youth (Velika Britanija)

Začetek izvajanja projekta: 01. 04. 2019

Nosilec projekta: RINOVA LIMITED

Nosilec projekta na ZRS Koper: dr. Blaž Lenarčič

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za družboslovne študije

• Novičnik Keep Me Safe številka 1, 2019 (PDF)
• Novičnik Keep Me Safe številka 2, 2020 (PDF)
• Novičnik Keep Me Safe številka 3, 2020 (PDF)

MiCREATE – Migrant Children and Communities in a Transforming Europe

Evropska komisija: HORIZONT 2020. SC6-CHANGING WORLD. Europe in a changing world – Inclusive, innovative and reflective societies.

Številka pogodbe: 822664

The overall objective of the project is to stimulate the inclusion of diverse groups of migrant children by adopting a child-centred approach to their integration at the educational and policy level. Stemming from the need to revisit the integration policies on the one hand and consistent with the specific focus of the call on the other hand, the research project aims at comprehensive examination of contemporary integration processes of migrant children in order to empower them. The project starts from the fact that European countries and their education systems encounter manifold challenges due to growing ethnic, cultural, linguistic diversity and thereby aims at:

1) Identifying existing measures for the integration of migrant children at the regional and local level through secondary data analysis;
2) Analysis of the social impacts of these integration programmes through case studies in ten countries applying qualitative and quantitative child-centred research;
3) Development of integration measures and identification of social investment particularly in educational policies and school systems that aim to empower children.

The project is problem-driven and exploratory at the same time. Its exploratory part mainly concerns a child-centred approach to understanding integration challenges, migrants’ needs and their well-being. However, the findings of the open-ended exploratory research will be used in an explicitly problem-driven way – with an aim to stimulate migrant inclusion, to empower migrant children and build their skills already within the (participatory) research. This will be done through the activities of the Integration Lab and Policy Lab, where children’s voices, fieldwork and desk research findings will be translated into practices and measures for educational professionals and practitioners as well as into a child-centred migrant integration policy framework to stimulate social inclusion and successful management of cultural diversity.

Partnerske organizacije:

• Znanstveno-raziskovalno središče Koper (Slovenija)
• Hope for Children UNCR Policy Centre (Ciper)
• The Manchester Metropolitan University (Velika Britanija)
• Hellenic Open University (Grčija)
• CNRS (Francija)
• CESIE (Italija)
• DYPALL Network: Associação para o Desenvolvimento da Participação Cidadã (Portugalska)
• Mirovni inštitut (Slovenija)
• Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko (Slovenija)
• Syddansk Universitet (Danska)
• Universitat de Barcelona (Španija)
• Stowarzyszenie Interkulturalni (Poljska)
• Universitat Wien (Avstrija)
• Udruge centar za mirovne studije (Hrvaška)
• Fakulteta za dizajn, samostojni visokošolski zavod, pridružena članica Univerze na Primorskem (Slovenija)

Trajanje projekta: 1. 1. 2019 – 31. 12. 2021

Nosilec projekta: ZRS Koper, Slovenija

Vodja projekta na ZRS Koper:  dr. Mateja Sedmak, znanstvena svetnica

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za družboslovne študije

Spletna stran

BASE – Migrant and refugee child-friendly support services in cases of sexual-based violence

Program: Evropska komisija: “Rights, Equality & Citizenship” (RDAP-GBV-AG-2017)

Začetek izvajanja projekta: 1. 1. 2019

Nosilec projekta: Hope for Children, CRC Policy Center, Ciper

Vodja projekta na ZRS Koper: dr. Blaž Lenarčič, znanstveni sodelavec

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za družboslovne študije

REMix – The university as an advocate for responsible education about migration in Europe

Program:Erasmus+

Začetek izvajanja projekta: 1. 10. 2018

Nosilec projekta: Háskólinn á Akureyri, Islandija

Vodja projekta na ZRS Koper: dr. Barbara Gornik, asistentka z doktoratom

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za družboslovne študije

Partnerske organizacije:

• Háskólinn á Akureyri (Islandija)
• Znanstveno-raziskovalno središče Koper (Slovenija)
• Aristotelio Panepistimio Thessalonikis (Grčija)
• Universidade da Madeira (Portugalska)
• ARMES progetti (Italija)
• Università degli Studi di Firenze (Italija)

Cross-border network for migrant women: social integration, sexual and reproductive health

Interreg V-A Italija-Slovenija 2014-2020

Začetek izvajanja projekta: 14. 2. 2018

Trajanje projekta:

Nosilec projekta na ZRS Koper: dr. Mateja Sedmak, znanstvena svetnica

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za družboslovne študije

JudEx+: Za otrokom prijazno pravosodje v primerih spolnih zlorab otrok

Program: EC – “Rights, Equality & Citizenship” (JUST/2014/RCHI/AG/PROF/7036)

Trajanje projekta: 1. 10. 2015 – 30. 9. 2017

Nosilec projekta: Hope for Children, UNCRC Policy Center, Cyprus

Nosilec projekta na ZRS Koper: dr. Mateja Sedmak, znanstvena svetnica

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za družboslovne študije

Namen projekta je bil izboljšati izkušnje otrok, ki vstopajo v postopke pred sodiščem kot žrtve spolnih zlorab, kar smo skušali doseči z opozarjanjem na pomanjkljivosti in z izobraževanjem strokovnjakov, ki se pri delu (v različnih fazah pravnega postopka) srečujejo z otroki, žrtvami spolnih zlorab.

Projekt je s pomočjo različnih aktivnosti promoviral 12. člen Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah in Konvencijo Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo v povezavi s pravico otrok do izjave in izražanja mnenj v individualnih pravnih in upravnih zadevah, ko gre za spolno zlorabo.

V okviru projekta smo izvedli intervjuje z žrtvami, ki so bile kot otroci vključeni v postopek pred sodiščem, fokusne skupine s strokovnimi delavci, ki se pri svojem delu ukvarjajo z otroki, žrtvami spolnih zlorab, opredelili smo pomanjkljivosti sistema v smislu zagotavljanja otrokom prijaznega pravosodja in izvedli usposabljanje za zaposlene, ki se pri svojem delu srečujejo z otroki, ki so žrtve spolnih zlorab.

ZRS je pri nekaterih aktivnostih projekta sodeloval z nevladno organizacijo z večletnimi izkušnjami na področju izboljšanja skrbi za žrtve spolnih zlorab.

Partnerske organizacije:

• Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče (Slovenija)
• Hope for Children UNCR Policy Centre (Ciper)
• Frederick University (Ciper)
• RINOVA (Velika Britanija)
• CESIE (Italija)
• Know and Can (Bolgarija)
• Folkuniversitetet (Švedska)

V čigavo najboljšo korist? Analiza pravic mladoletnih migrantov brez spremstva skozi prizmo migracijskih in azilnih postopkov

Program: Evropska komisija

Trajanje projekta: 15. 6. 2014 – 15. 12. 2015

Nosilec projekta: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče

Vodja projekta: dr. Mateja Sedmak, znanstvena svetnica

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za družboslovne študije

Projekt »V čigavo najboljšo korist? Analiza pravic mladoletnih migrantov brez spremstva skozi prizmo migracijskih in azilnih postopkov (MinAs)« je raziskovalni projekt, ki se izvaja v štirih evropskih državah (Slovenija, Avstrija, Francija in Združeno kraljestvo) v obdobju od junija 2014 do decembra 2015. Ključni cilj projekta je iskanje in predlaganje zaščitnih ukrepov in rešitev v zvezi s postopki za mladoletnike brez spremstva (UAM).

Projekt analizira sprejem, zaščito, azil in vračanje mladoletnikov brez spremstva v oziru na dva ključna koncepta: 1. Koncept otrokovih najboljših koristi (BIC) in 2. Uradnih postopkov določanja najboljših koristi (BID).

Partnerske organizacije:

• Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče (Slovenija)
• University of Brighton (Velika Britanija)
• Centre national de la recherche scientifique (Francija)
• Slovenska Filantropija (Slovenija)
• Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo (Slovenija)

Bridges of Expertise to Fight Gender Based Violence

Program: EuropeAid – IPA

Trajanje projekta: 1. 2. 2014 – 1. 11. 2015

Nosilec projekta: Kapadokya Kadın Dayanışma Derneği

Vodja projekta na ZRS Koper: dr. Mateja Sedmak

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za družboslovne študije

Cilji projekta predstavljajo krepitev lokalnih organizacij in raziskovanje ter zbiranje podatkov o potrebah lokalne javnosti in deležnikov civilne družbe na področju nasilja nad ženskami. Projekt predvideva izmenjavo dobrih praks z evropskimi kolegi in oblikovanje ter izvajanje podpornih ukrepov za širitev pomoči žrtvam in prevencije nasilja na osnovi spola. V okviru projekta je predvidena tudi vrsta dogodkov za dvig ozaveščenosti o pojavu nasilja na osnovi spola na lokalni in evropski ravni. Aktivnosti projekta tako promovirajo medsektorske pobude za izboljšanje položaja v lokalnih skupnostih in nudenje trajnostnih rešitev za žrtve ter krepitev participacije žensk v družbenem, ekonomskem in političnem življenju izbranih lokalnih skupnosti v Turčiji.

Partnerske organizacije:

• Kapadokya Kadın Dayanışma Derneği (Turčija)
• Nevşehir Belediyesi (Turčija)
• Kırşehir Belediyesi (Turčija)
• Karadeniz Ereğli Belediyesi (Turčija)
• Zonguldak Belediyesi – Zonguldak Municipality (Turčija)
• Nevşehir Üniversitesi/NÜKÇAM (Turčija)
• C.M.C. HOPE – ONLUS (Italija)
• Provincia di Gorizia (Italija)
• Comune di Monfalcone (Italija)
• Comune di Sacile (Italija)
• Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo Mesto (Slovenija)
• Center za socialno delo Koper (Slovenija)
• Association of Local Democracy Agencies (Francija)

Organizirano delo in delavci migranti – v iskanju podpornih praks: Primerjalna analiza odzivov sindikatov na migrantsko delovno silo v Sloveniji, Avstriji, Italiji, na Hrvaškem, v Srbiji in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji

Program: Evropska komisija

Trajanje projekta: 1. 12. 2012 – 30. 10. 2013

Nosilec projekta: UP Znanstveno-raziskovalno središče

Vodja projekta na ZRS Koper: dr. Mateja Sedmak

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za družboslovne študije

Namen mednarodnega projekta je preučiti situacijo delavcev migrantov in vlogo sindikalnih organizacij pri zastopanju in uveljavljanju pravic delavcev migrantov v šestih partnerskih državah – v štirih državah EU (Sloveniji, Avstriji, Italiji in Hrvaški) in dveh t.i. tretjih državah (Srbija in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija) in obenem ozavestiti splošno javnost o položaju delavcev migrantov. Specifičen cilj projekta je identificirati sindikalne organizacije, ki zastopajo delavce migrante, spodbujati transnacionalno sodelovanje sindikatov v širši regiji ter s pomočjo nabora dobrih praks izmenjati informacije in izkušnje, ki bi vodile k bolj učinkovitem zastopstvu in zaščiti pravic delavcev migrantov.

Partnerske organizacije:

• Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče (Slovenija)
• Splitsko sveučilište, Filozofski fakultet (Hrvaška)
• Univerzitet u Beogradu, Filozofski fakultet, Odeljenje za etnologiju i antropologiju (Srbija)
• Wien Universität, Fakultät für Sozialwissenschaften, Institut für Politikwissenschaft (Avstrija)
• Istituto di Sociologia Internazionale di Gorizia (Italija)
• Univerzitet “Sv. Kiril i Metodij”, Institutot za etnologija i antropologija (NJR Makedonija)

Glasovi otrok: Raziskovanje medetničnega nasilja in pravic otrok v šolskem okolju

Program: Evropska komisija

Trajanje projekta: 1. 1. 2011 – 31. 12. 2012

Nosilec projekta: UP Znanstveno-raziskovalno središče

Vodja projekta na ZRS Koper: dr. Mateja Sedmak, mag. Zorana Medarić

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za družboslovne študije

Projekt Glasovi otrok je posvečen celoviti obravnavi nasilja, ki ga na osnovi jezikovne, religiozne, kulturne in/ali rasne pripadnosti doživljajo otroci in mladostniki v osnovnih in srednjih šolah. Nasilje je pri tem dojeto zelo široko in vključuje tako različne oblike medosebnega oziroma medvrstniškega nasilja(fizično, psihološko) kot tudi institucionalno nasilje, ki se kaže v obstoječi zakonodaji, šolskih predpisih in drugod.

Partnerske organizacije:

• Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče (Slovenija)
• Universität Wien, Fakultät für Sozialwissenschaften (Avstrija)
• Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di Scienze politiche e Sociali (Italija)
• London South Bank University, Faculty of Arts and Human Sciences (Anglija)
• European University Cyprus (Ciper)

Spreminjajoče identitete etničnih manjšin. Komparativna študija avtohtonih in priseljeniških skupin v Avstriji, na Hrvaškem, Kosovu,v Sloveniji in Srbiji

Program: Austrian Science and Research Liaison Office (ASO)

Trajanje projekta: 1. 5. 2010 – 30. 4. 2011

Nosilec projekta: UP Znanstveno-raziskovalno središče

Vodja projekta na ZRS Koper: dr. Mateja Sedmak

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za družboslovne študije

Cilj projekta je predvsem vzpostavljanje mednarodnih povezav raziskovalnih skupin, ki se ukvarjajo s temo manjšin in imigrantskih skupin v različnih državah. V okviru projekta je bil 19. oktobra 2010 organiziran enodnevni posvet na temo manjšin in manjšinskih identitet, v okviru katerega so sodelujoči iz Avstrije, Hrvaške, Slovenije in Srbije predstavljali rezultate raziskovalnega dela in razpravljali o aktualnih problematikah s tega področja. V okviru projekta potekajo tudi izmenjave predavateljev.

Partnerske organizacije:

• Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče (Slovenija)
• Universität Wien, Fakultät für Sozialwissenschaften (Avstrija)
• Splitsko sveučilište, Filozofski fakultet (Hrvaška)
• Univerzitet u Beogradu, Filozofski fakultet (Srbija)
• AAB-RIINVEST – Center for Cultural and Language Research (Kosovo)

S.Ho.W. – Poskusni observatorij politik socialnih stanovanj v razmerju s politikami socialne blaginje

Program: Program čezmejnega sodelovanja IPA Jadran 2007–2013

Trajanje projekta: 25. 1. 2010 – 20. 3. 2014

Nosilec projekta: ATER TRIESTE

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za družboslovne študije

»Poskusni observatorij politik socialnih stanovanj v razmerju s politikami socialne blaginje«, na kratko Social Housing Watch (S.HO.W.), sodi med programe čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija 2007-2013. V projekt je aktivno vključenih 9 partnerjev, med katerimi je vodilni partner ATER Trst, med partnerji iz Sloveniji pa so poleg Znanstveno-raziskovalnega središča UP vključeni še Mestna občina Koper, CSD – Dnevni center za otroke in mladostnike ter Javni stanovanjski sklad Mestne občine Koper. Vloga Znanstveno-raziskovalnega središča se osredotoča na raziskovanje zadovoljstva prebivalcev posameznih območij mesta Koper s prostorsko ureditvijo in možnostmi za preživljanje prostega časa, pri čemer so izhodišča raziskave potrebe štirih ciljnih skupin (mladih, mladih družin, starejših in invalidov). S pomočjo izvedbe mapiranja, raziskovanja mnenja prebivalcev mesta Koper in stališč strokovnjakov prostorskega planiranja bo eden rezultatov projekta oblikovanje scenarijev razvoja javnega prostora.

Med vidnejšimi rezultati projekta velja omeniti tudi delovanje Dnevnega centra za otroke in mladostnike, s katerim ZRS sodeluje pri oceni zadovoljstva uporabnikov, naboru prostovoljcev ipd.

Spletna stran projekta

Partnerske organizacije:

• ATER Trieste (Italija)
• Center za socialno delo Koper (Slovenija)
• Mestna občina Koper (Slovenija)
• Javni stanovanjski sklad Mestne Občine Koper (Slovenija)
• Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (Slovenija)
• Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče (Slovenija)
• ACER Ferrara (Italija)
• ATER Treviso (Italija)
• Comune di Muggia – Trieste (Italija)
• ASS. 1 – TRIESTINA – Trieste (Italija)

ViTo – Integrated Urban Development of the Vital Historic Towns as Regional Centres in South East Europe

Program: South East Europe programme 2007-2013

Trajanje projekta: 1. 9. 2009 – 31. 8. 2012

Nosilec projekta: Mestna občina Ptuj

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za družboslovne študije

Projekt je zasnovan kot podpora trajnostnemu razvoju manjših zgodovinsko pomembnih mest na podeželju ter neposrednega okolja, kar pomeni pomemben doprinos h gospodarski in socialni koheziji slikovite in precej raznolike Jugovzhodne Evrope. Projekt se osredotoča na izboljšanje struktur v upravljanju z mestnimi jedri ter na implementacijo pilotnih projektov na lokalni ravni. Glavni cilj projekta je večja privlačnost mest, krepitev identitete ter spodbujanje ekonomskega razvoja mesta in njegove okolice. Projekt bo spodbujal uveljavitev novih transnacionalnih urbanih upravljavskih pristopov s pomočjo usposabljanja mestnih uprav in drugih zainteresiranih skupin. Pripravile se bodo tudi strategije kako vključiti zasebne lastnike in investitorje v celostne razvojne procese.

Partnerske organizacije:

• Mestna občina Ptuj (Slovenija)
• Municipiul Arad (Romunija)
• Mesto Banska Stiavnica (Slovaška)
• Magyar Tudományos Akadémia, Regionális Kutatások Központja (Madžarska)
• Stadt Graz – Stadtplanungsamt (Avstrija)
• Municipiul Oradea (Romunija)
• SVIM – Sviluppo Marche S.p.A. (Italija)
• Comune di Teramo (Italija)
• Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče (Slovenija)
• Chamber of Commerce & Industry of Xanthi (Grčija)
• Asociatia Obsteasca “Plai Resurse” (Romunija)

Evidenčna številka ARRS: J5-4582

Obdobje: 1. 10. 2022―30. 9. 2025

Vodja: Dr. Rado Bohinc, znanstveni svetnik

Nosilec projekta: ZRS Koper: Pravni inštitut

Spletna stran projekta

Evidenčna številka ARRS: J5-2561

Obdobje: 01. 09. 2020 – 31. 08. 2023

Vodja: Dr. Rado Bohinc, znanstveni svetnik

Nosilec projekta: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Pravni inštitut

Spletna stran projekta

Evidenčna številka ARRS: J6-3123

Obdobje: 1. 10. 2021 – 30. 9. 2024

Vodja: dr. Meta Remec, znanstvena sodelavka

Nosilec projekta: Inštitut za novejšo zgodovino

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za zgodovinske študije

Spletna stran projekta

Evidenčna številka ARRS: J6-3122

Obdobje: 1. 10. 2021 – 30. 9. 2024

Vodja: dr. Katarina Keber, znanstvena sodelavka

Nosilec projekta: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za zgodovinske študije

Spletna stran projekta

Evidenčna številka ARRS: J6-2575

Obdobje: 01. 09. 2020 – 31. 08. 2023

Vodja: Dr. Dušan Kos

Nosilec projekta: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za zgodovinske študije

Spletna stran projekta

Evidenčna številka ARRS: J7-2606

Obdobje: 01. 09. 2020 – 31. 08. 2023

Vodja: Dr. Barbara Predan

Nosilec projekta: Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za zgodovinske študije

Spletna stran projekta

Pomembnost predlagane mednarodne raziskave tvori preplet oblikovanja, umetnostne zgodovine, kulturnih študij, sociologije, zgodovine in njihovih metodologij, ki bodo v raziskovalnem projektu združene z uporabo digitalnih analitičnih in podatkovnih vizualizacijskih orodij CAN- is. Interdisciplinarna raziskava se bo ukvarjala s hipotezo, da je pospešen proces dekolonizacije v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ki uokvirja artikulacijo kulturnih potreb in kulturne politike držav Gibanja neuvrščenih, ustvaril nove institucionalne mehanizme in nove modele oziroma prakse kulturne izmenjave, kar je povzročilo korenit prelom v Gibanju neuvrščenih na globalnem kulturnem in umetniškem polju.

Namen raziskovalnega projekta je opredeliti pojem kulture Gibanja neuvrščenih v smislu različne in prekrivajoče se časovnosti, ne pa ideje o kronoloških, linearnih potekih prevladujočih narativ tega obdobja. Ob jasnem zavedanju, da govorimo o svetu nenehnih sprememb, preobratov in konfliktov, pri čemer pa prav umetnost (v širšem polju delovanja) lahko prepoznavamo in interpretiramo kot sicer pogosto spregledan, a indikativen simptom. Pogosto gre namreč za simptom izmikajoče narave, ki paradoksalno, prav na tem temelju lahko konfrontira obstoječe in prevladujoče kulturno-politične naracije.

Obravnava kritično-teoretske in družbeno-geopolitične interakcije, ki je prišla do izraza v okviru Gibanja neuvrščenih, bo razdeljena na tri med seboj prepletene sklope:

1) Izgradnja vizualizacije arhivskih podatkov: s ciljem prepoznavanja izvorov, modelov, praks in vpliva mednarodne kulturne izmenjave;

2) Odpiranje različnih poti Gibanja neuvrščenih: strategije pogajanja o prepustnosti ideoloških in političnih mej z namenom repozicioniranje nacionalnih in regionalnih kulturnih identitet;

3) Gibanje neuvrščenih kot spregledani prostor potencialnih emancipacijskih teorij: kritike institucionalne perspektive bipolarnega sveta v času hladne vojne.

Raziskava se bo oprla na izvirno arhivsko gradivo iz arhivov nekdanjih jugoslovanskih republik, Francije, Avstrije, Ženeve, Velike Britanije idr. Vključevala bo metode, ki so temeljno interdisciplinarne, z namenom prilagajanja novim, raznolikim perspektivam, z zahtevo kompleksne obravnave preučevanega objekta. Na ta način, se bo raziskovalni projekt tankočutno odzval na aktualne procese globalizacije, na spreminjajočo se splošno metodološko in teoretično humanistično krajino, s čemer bo raziskava prispevala k poskusu dekonstrukcije tradicionalne dihotomije med »centrom« in »periferijo« ter radikalno prestrukturirala (remapirala) teritorij, na katerem sta umetnostna zgodovina in zgodovina oblikovanja postavila svoj kanon.

Program sofinanciranja: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije – Študentski inovativni projekt za družbeno korist – ŠIPK 2016 – 2020 za študijski leti 2018/2019 in 2019/2020

Začetek izvajanja projekta: 1. 1. 2020 – 30. 4. 2020

Nosilec projekta na ZRS Koper: dr. Maja Podgornik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za oljkarstvo

V Sloveniji je pridelava oljk (Olea europaea L.) v zadnjem desetletju vse pomembnejša in obseg oljčnikov se povečuje. S trenutnimi 2300 ha presega površino jablan, ki so najbolj zastopana sadna vrsta v Sloveniji. Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre ZOP (zaščitena označba porekla) je prvi slovenski proizvod, leta 2007 vpisan v EU register zaščitenih označb. Slovenska Istra je bila v letu 2019 že tretje leto zapored proglašena za najboljšo destinacijo za deviška oljčna olja na svetu, kar pomeni velik potencial pri nadaljnjem razvoju oljkarstva v Sloveniji.

Oljka je zelo odporna na sušo, kar je ena od njenih pomembnih lastnosti, a hkrati je tudi dobro odzivna na namakanje. V Slovenski Istri se soočamo s trajnim pomanjkanjem vodnih virov za namakanje in vsako namakanje je potrebno načrtovati skrbno s čim večjo učinkovitostjo rabe vode. Zaradi podnebnih sprememb in pritiskov na vodne vire je potreba po učinkovitejši rabi vode v kmetijstvu postala akutna. EU zakonodaja, preko Okvirne vodne direktive, teži k cilju trajnostnega urejanja voda in še posebej k učinkovitejši rabi oz. manjši porabi vode. Ena pomembnih informacij pri natančnem namakanju, ki je osnova za bolj trajnostno naravnano rabo vode pri namakanju, je lokacija oz. razširjenost korenin namakane rastline.

Cilj projekta je ugotoviti primernost neinvazivnih metod za ugotavljanje arhitekture oljčnih korenin v pogojih naravnih danosti Slovenske Istre. Pomembna značilnost območja je relativno velika količina padavin v primerjavi z ostalimi lokacijami, kjer gojijo oljke, in flišna kamninska osnova, ki je vzrok velike heterogenosti tal v oljčnikih. S pomočjo izbranih neinvazivnih meritev (npr. z georadarjem) bomo na primeru izbrane oljke določili arhitekturo korenin. V nadaljevanju bomo oljko izkopali z arheološkimi metodami izkopa in verificirali rezultate neinvazivnih metod. Hkrati bomo evidentirali heterogenost tal na flišni kamninski osnovi in vpliv rastlinskih korenin na spreminjanje talnega profila.

---

film s 3D modelom korenin oljke:

https://drive.google.com/file/d/1UDt2vY87Gp2Zm4UINuQstACqBo2DktRi/view?usp=sharing

film o odkopavanju oljke in 3D modelom korenin oljke:

https://youtu.be/raOvbtgdyKM

Evidenčna številka ARRS: (J7-2605)

Obdobje: 1. 9. 2020 – 31. 8. 2023

Vodja: Dr. Boštjan Šimunič, znanstveni svetnik

Nosilec projekta: Inštitut za kineziološke raziskave

Sarkopenija je ireverzibilno prevelika izguba mišične mase, ki je največkrat povezana s staranjem, a danes vemo, da je največji dejavnik gibalna neaktivnost. Kaže se kot upad mišične mase in funkcije ter je povezana s povečano verjetnostjo škodljivih zdravstvenih izidov. Zahteva pravočasno in hitro diagnozo, optimalno oskrbo, saj gre za hitro napredovanje. Prvotna operativna opredelitev sarkopenije je temeljila izključno na nizki mišični masi; vendar je leta 2010 Evropska delovna skupina za Sarkopenijo pri starejših (EWGSOP) izdala smernice, s katerimi je sarkopenijo razvrstila na podlagi treh zaporednih kriterijev (v tem zaporedju): nizka mišična masa; nizka mišična sila; in nizka zmogljivost mišic. Leta 2019 je EWGSOP revidiral smernice za razvrščanje sarkopenije in ugotovil, da je mišična sila boljši napovedovalec negativnih zdravstvenih izidov kot mišična masa. Tako so bili zaporedni kriteriji preurejeni (v tem zaporedju): nizka mišična sila; nizka mišična masa in kakovost; nizka zmogljivost mišic. Pomembno je, da je EWGSOP v letu 2019 vključil kakovost mišic na potrditveni ravni sarkopenije. Kakovost mišic je relativno nov izraz, ki se nanaša na mikro- in makroskopske spremembe v zgradbi in sestavi mišic, zaradi tehničnih omejitev pa ostaja mišična kakovost izziv za določitev sarkopenije. Naša projektna skupina bo raziskovala v smeri validacije novega markerja, na osnovi Tenziomiografije, kot neinvaziven in enostaven kriterij mišične kakovosti za razvrščanje sarkopenije. V raziskavo bomo preko zdravstvenih domov naključno povabili 1000 >65-letnikov (oba spola) iz vseh 12 slovenskih regij. Ocenili bomo njihov status sarkopenije na podlagi začasnih meril za razvrščanje EWGSOP. V nadaljevanju bomo 90 preiskovancev, od tega 30 nesarkopeničnih, 30 sarkopeničnih in 30 hudo sarkopeničnih povabili na detajlnejše teste, s katerimi bomo izmerili znotrajmišično maščobno in vezivno tkivo, mišično arhitekturo, mišični volumen in moč ter kontraktilne lastnosti. Poročali bomo o prevalenci sarkopenije, ki temelji na kriterijih za razvrščanje EWGSOP in na osnovi naših novih kriterijev.

Spletna stran projekta

Medkulturno povezovanje na krilih pravljic

Cilj programa je bil preko pravljic kot nosilk kulturne identitete in posredno sredstva medkulturnega dialoga spodbuditi sodelovanje med različnimi kulturami in tako prispevati k medkulturnemu povezovanju, zmanjševanju predsodkov in stereotipov, razvijanju medkulturnih kompetenc ter vzajemnem spoštovanju in sprejemanju.
V okviru projekta je skozi knjižico pravljic, delavnic in predstavitev na šolah in vrtcih ter medijsko prisotnost potekalo osveščanje predšolske in šolske mladine ter širše javnosti o pomenu in prednostih medkulturnega dialoga in sožitja.

Naročnik: Ministrstvo za notranje zadeve

Obdobje: 6. 1. 2015 – 30. 6. 2015

Vodja: dr. Mateja Sedmak, znanstvena svetnica

Nosilec projekta: Znanstveno-raziskovalno središče, Univerza na Primorskem

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za družboslovne študije

SOS – stres, odsotnost, stiska. Vzpostavljanje in varovanje zdravega delovnega okolja kot ključ k uspešnosti projekta

Projekt »SOS« je izhajal iz dejanskih potreb podjetij lesne in nekovinske industrije na področju problematike stresa, izgorevanja, izostajanja (absentizem), zmanjšanja produktivnosti (prezentizem), fluktuacije ter usklajevanja poklicnega in družinskega življenja.

Splošni cilj projekta je bil opraviti celovito analizo vseh navedenih dejavnikov z namenom oblikovanja strokovnih iztočnic, strategij in pristopov za učinkovito celostno preprečevanje in reševanje problematike obravnavanih področij ter posledično za učinkovitejše varovanje zdravja, delovnega okolja in celotnega delovnega procesa.

Podjetja Svea d.d., Stilles d.d., Javor d.d., Alples d.d., Lesna d.d., Brest d.o.o. in Kolpa d.d. kot socialni partnerji projekta »SOS«, so želeli z rezultati projekta ugotoviti vzroke težav zaposlenih in skupaj z raziskovalno skupino UP ZRS pripraviti ukrepe, ki bodo zaposlenim omogočili obvladovanje omenjenih težavna delovnem mestu.

Program: Javni razpis za sofinanciranje projektov socialnih partnerjev na področju izboljšanja delovnega okolja

Obdobje: 1. 3. 2010–30. 9. 2012

Nosilec projekta: Znanstveno-raziskovalno središče, Univerza na Primorskem

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za družboslovne študije

Kulturna pot »Routes of the olive tree« je ena od prioritet makroregionalne strategije EUSAIR TSG4 – Trajnostni turizem, katere aktivnosti podpira tudi Ministrstvo za kulturo RS. Strategija izpostavlja inovativne pristope, ki promovirajo evropsko kulturno dediščino, trajnostni turizem in lokalni razvoj s pomočjo certificiranih kulturnih poti Sveta Evrope, ki prispevajo k evropski integraciji in trajnostnemu razvoju ter pomembno vplivajo na gospodarsko rast in trajnostni turizem ter razvoj podeželja in območja, ki ga zajemajo. Eden izmed ciljev te makroregionalne strategije je tudi minimizirati sezonsko naravo področja s povečanjem kakovosti, inovativnosti in vzdržnosti.

The Routes of the Olive Tree so poti medkulturnega spoznavanja in dialoga, ki sloni na oljki, univerzalnem simbolu miru. UNESCO jim je podelil naslov International Cultural Route of Intercultural dialogue & sustainable Development. Predstavljajo novo sodelovanje med oddaljenimi območji, sicer obsojenimi na izolacijo, saj združujejo vse gospodarske in kulturne akterje (umetniki, mali proizvajalci in kmetje, mladi podjetniki itd.), ki jih združuje temeljna vrednost pravice do dela, ki je ogrožena v aktualni ekonomsko-socialni krizi. Inštitut za oljkarstvo ZRS Koper se želi priključiti Kulturni poti Routes of The Olive Tree. Inštitut je že član organizacije Re.C.O.Med, ki poudarja zgodovino in tisočletno tradicijo oljčnega olja, ki združuje celotno Sredozemlje in ima 17 predstavnikov mediteranskih držav ter je eden izmed partnerjev in podpornikov te kulturne poti. Vključenost v kulturno pot Evrope pomeni večjo prepoznavnost na nacionalnem in lokalnem nivoju, kar posledično predstavlja večjo vključenost ključnih akterjev družbe v aktivnosti programa, saj temelji razvoj tematskih kulturnih poti na vseh priznanih kulturnih dobrinah.

Poseben interes vzbuja možnost integracije kulturne dediščine in turizma v enem samem procesu razvoja in raziskav, ki ustvarja skupni rezultat. Spodbujanje kulturne dediščine in promocija območja je lahko sestavni del načrtovanja in razvoja turizma in tako vodi do pozitivnih rezultatov ne samo v strogo turističnem območju ampak tudi širše, prispeva k varstvu kulture, izboljšanju in spodbujanju raznolikosti dediščine širšega območja. Take aktivnosti se zavezujejo h konkretnemu in sinergijskemu udejanjanju ukrepov za razvoj “izkustvenega” turizma. Prihodnost turizma je vzpostavitev popolne ponudbe, edinstvenih in neponovljivih izkušenj, ki obiskovalcu dajejo močna čustva, ki postanejo absolutni protagonist potovanja v poznavanju produkta, predvsem pa na celotnem ozemlju. Sodelovanje predvideva iskanje sinergij z zasebnimi in javnimi subjekti ter lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi institucijami za udejanjanje specifičnih dogodkov in projektov, zlasti v povezavi z razvojem gastronomskega turizma. Drugi skupni cilji, varstvo krajine, okoljske in agroživilske dediščine povezanih ozemelj, zaščita potrošnikov in spodbujanje agroživilske varnosti, vključno s ciljno usmerjenimi ukrepi in poglobljeno analizo, ter razvoj in zaščita ozemlja izvora, želi predvsem kakovostno podpreti celotno dobavno verigo.

Predstavniki Organizacije The Cultural Routes of the Olive Tree so na več srečanjih že poudarili interes za sodelovanje in aktivno vključitev slovenskih partnerjev in predvsem Inštituta za oljkarstvo pri ZRS Koper kot povezovalno institucijo na zemljevid te kulturne poti.

V ta namen Inštitut za oljkarstvo ZRS Koper vabi vse turistične ponudnike, destinacije in zainteresirane pridelovalce oljk in oljčnega olja, da tudi pisno izrazijo svoj interes in namero o sodelovanju in se priključijo v projekt »Kulturne oljčne poti«. Vsi izbrani akterji bodo deležni dodatne trženjske podpore in neposredno vključevanje v aktivnosti, kar bo zagotavljalo večjo prepoznavnost na domačem in predvsem tujih trgih. Cilj so razširjanje kulture ekstra deviškega oljčnega olja in kakovostne gastronomije, varovanje in spodbujanje okolja in krajine oljčnega olja, širjenje zgodovine gojenja oljk, zagotavljanje potrošnikov z valorizacijo apoenov izvor in agroživilska varnost, organizacijo dogodkov, izvajanje komunikacijskih in tržnih strategij ter promocijo prehrambnega turizma, ki najbolje predstavljajo poslovni svet, ki se nanaša na celotno verigo proizvodnje oljčnega olja.