SLOVENŠČINA IN NJENI UPORABNIKI V LUČI EVROPSKE INTEGRACIJE

Opis

SLOVENŠČINA IN NJENI UPORABNIKI V LUČI EVROPSKE INTEGRACIJE

Zbrali in uredili / Edited by: Vesna Mikolič, Karin Marc Bratina

V zborniku številni (v glavnem slovenski) avtorji v treh tematskih sklopih poskušajo odgovoriti na aktualna vprašanja slovenskega jezika, povezana z njegovim novim položajem v okviru Evropske unije.

V prvem sklopu »Medkulturnost jezika in njegovih uporabnikov« se teoretiki sprašujejo, čigav je slovenski jezik, tako z diahronega kot sinhronega vidika, in kaj zanj pomeni svojevrstni medkulturni položaj, v katerega je vstopil po vključitvi Slovenije v evropsko združbo. Pojem medkulturnosti in vsebine medkulturnega sporazumevanja so razčlenjeni in utemeljeni z jezikoslovnega, kulturološkega in filozofskega vidika. Slovenska jezikovna politika in jezikovno načrtovanje sta tako postavljena pred pomembne izzive. Jim bosta kos?

Drugi sklop »Socialno-funkcijski položaji slovenskega jezika« prinaša nekatere odgovore na vprašanje, ali zvrstnost slovenskega jezika danes, tudi spričo evropske integracije, postaja še kompleksnejša ali nasprotno, kot trdi del slovenskih jezikoslovcev, raba slovenščine na nekaterih področjih peša, zaradi česar trpi tudi njena zvrstna pestrost. Polno življenje jezika se kaže tudi ali predvsem v uspešnem funkcioniranju tega jezika na gospodarskem, političnem, kulturnem, šolskem področju in v javnem življenju nasploh. Tako je posebna pozornost posvečena različnim socialno-funkcijskim tipom slovenskih besedil in aktualnim vprašanjem slovenščine v politiki, diplomaciji, medijih ter šolstvu.

V tretjem sklopu »Slovenski jezik v stiku« avtorji ugotavljajo, kako je tudi za prihodnje načrtovanje razvoja slovenščine izredno pomembno opazovanje delovanja tega jezika v stiku z drugimi/tujimi jeziki, ki se še uporabljajo v Sloveniji, in jeziki, prisotnimi na narodnostno mešanih območjih slovenskega kulturnega prostora (v okviru Slovenije v zamejstvu). Predstavljene so ugotovitve, kako se v zvezi z omenjenimi vprašanji soočajo pripadniki različnih družbenih skupin in kaj to pomeni za njihovo raven sporazumevalne zmožnosti. Spremembe rabe slovenščine po osamosvojitvi Slovenije in njenim vstopom v Evropsko unijo pa se čutijo tudi pri njenih neslovenskih uporabnikih, tj. uporabnikih zunaj slovenskega kulturnega prostora. Tako se nekateri prispevki posvečajo problematiki slovenščine kot tujega jezika, drugi pa obravnavajo vprašanja, povezana s prevajanjem in tolmačenjem tako v Sloveniji kot v različnih institucijah Evropske unije.

Monografija s poglobljenim vpogledom v količino in naravo uporabnikov v slovenskem jeziku nedvomno prinaša pomembne elemente za načrtovanje razvoja slovenskega jezika v prihodnosti. Nadejamo se lahko, da bo pričujoči znanstveni razmislek imel možnost stopiti v dejaven dialog s slovensko politiko, katere pomembno področje naj bi seveda predstavljala tudi jezikovna politika. Nenazadnje je večina jezikovnih uporabnikov tudi volivcev…

Izdajo monografije je finančno podprla: Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije