Raziskovati jezik in besedno umetnost v čezmejnem, robnem prostoru slovenske kulture pomeni poseben izziv za vsakega posameznega raziskovalca in Inštitut za jezikoslovne študije ZRS kot temeljno raziskovalno enoto primorske univerze na področju jezikoslovja ter literarne teorije in zgodovine. Tovrstno delovanje na področju kultur in jezikov v stiku pomeni namreč nenehno primerjanje, preverjanje in razvijanje tako obstoječih teoretskih konceptov kot tudi konkretnih kulturnih in jezikovnih praks ter obogatitev slovenske kulturne identitete s sredozemsko večkulturno sestavino.

Izr. prof. dr. Vesna Mikolič

 

Kdo smo

Inštitut za jezikoslovne študije je usmerjen zlasti v proučevanje slovenske jezikovne situacije v severnojadranskem prostoru, ki predstavlja jezikovno kompleksno regijo in kulturno stičišče med srednjo Evropo in Sredozemljem. Ta prostor obravnavamo z vidika teoretičnega in uporabnega jezikoslovja ter tudi literarne teorije in literarne zgodovine. Diahroni vidiki so upoštevani predvsem pri proučevanju interferenčnih narečnih pojavov v okviru dialektoloških in etimoloških raziskav, sinhroni vidiki pa pri sociolingvističnih raziskavah na področjih jezikovne politike, slovenščine in italijanščine v javni rabi, strokovnih jezikov in jezikovnih tehnologij, pri raziskavah s področja poučevanja slovenščine in italijanščine ter večjezičnosti kot družbene in kulturne vrednote evropskega prostora.

 

 DSC_6456.JPG

Kompetence in dosežki

Inštitut se odlikuje predvsem po jezikoslovnih raziskavah s področja jezikovnih in kulturnih stikov. Raziskovalno delo njegovih članov je bilo ovrednoteno z nagradami Glasnik znanosti v letih 2007, 2009 in 2011 in univerzitetno nagrado Sklada za znanstveno odličnost za leto 2010. Uspešno so bili izpeljani številni temeljni, aplikativni in razvojni projekti na področjih dialektologije in etimologije (Etimološko-frazeološke raziskave slovenskih istrskih govorovJezikovna prepletanja v istrskem in kraškem prostoru, Slovenski jezikovni vplivi na italijansko tržaško narečje), sociolingvistike (Večjezični korpus turističnih besedil – informacijski vir in analitična baza slovenske naravne in kulturne dediščine, Turistični terminološki slovar), učenja in poučevanja jezikov (Opismenjevanje kot prilagajanje, poletni tečaji Halo, tukaj slovenski Mediteran, Učinkovitost dvojezičnih modelov izobraževanja na narodno mešanih območjih), medkulturnega sporazumevanja (Jeziki kot most k medkulturnemu sporazumevanju in razumevanju, Jezik kot kulturna kohezija in človeški kapital, MERIDIUM: Večjezičnost v Evropi kot zakladnica priseljeništva – pobuda za dialog med univerzami Sredozemlja) ter literarnih ved (Ideja naroda pri slovenski reformaciji 16. stoletja in njen evropski kontekst). Poleg tega Inštitut bienalno organizira mednarodne znanstvene sestanke Slovenski dialekti v stiku in Slovenski jezik v stiku.

 

Poslanstvo in vizija

Poslanstvo Inštituta za jezikoslovne študije je postati referenčna znanstvena institucija za raziskave jezikovnega in kulturnega stika na jugozahodnem delu slovenskega kulturnega prostora. Raziskave bodo zato še naprej usmerjene tako v raziskovanje narečnih in etimoloških prepletanj kot tudi v proučevanje slovenščine v medkulturnem položaju, večjezičnosti in medkulturnosti, sporazumevalne zmožnosti slovenščine in italijanščine kot J1, J2 in tujega jezika, jezika v turizmu in drugih strokah ter stikov slovenske, italijanske in hrvaške literarne dediščine. Širjenje raziskovalnega polja vidimo v aplikaciji novih znanj in tehnologij na področja jezikovne in kulturne vitalnosti, zlasti priseljenskih in drugih manjšinskih skupnosti, osebnostnega razvoja in zdravega življenja, jezika novih medijev in jezikovnih tehnologij.  

© 2014 Znanstveno-raziskovalno središče | Centro di ricerche scientifiche
Avtorji: Emigma
na vrh