Dr. MATEJA REŽEK, višja znanstvena sodelavka

Inštitut za zgodovinske študije

Tel.: +386 5 663 77 00

E-naslov: mateja.rezek@zrs‐kp.si

Področja raziskovanja:

  • Sodobna zgodovina
  • Politična zgodovina; Diplomatska zgodovina; Hladna vojna; Jugoslavija; Socializem; federalizem; Politično disidentstvo; cenzura; zgodovinski učbeniki

Biografija:

Mateja Režek je doktorica zgodovinskih znanosti in višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za zgodovinske študije ZRS Koper. Leta 1994 je diplomirala iz zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in se naslednje leto zaposlila kot mlada raziskovalka na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Leta 2000 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani doktorirala z disertacijo “Politične spremembe v Sloveniji/Jugoslaviji v desetletju po sporu z Informbirojem, 1948–1958”. Po doktoratu je nadaljevala z raziskovanjem sodobne zgodovine na Inštitutu za novejšo zgodovino, kjer je bila zaposlena do leta 2006, in zatem na Inštitutu
Nove revije–zavodu za humanistiko. Leta 2012 se je zaposlila na Znanstveno-raziskovalnem središču v Kopru.

Področje njenih raziskav je sodobna politična in diplomatska zgodovina. Osredotoča se na zgodovino socialistične Jugoslavije in hladne vojne, v zadnjih letih zlasti na odnose med Jugoslavijo in državami Bližnjega vzhoda ter državami vzhodnega bloka, politično disidentstvo in cenzuro v obdobju socializma, federalizem in nacionalno vprašanje, politizacijo zgodovinopisja in zgodovinskih učbenikov ter odnose med državo in cerkvijo. Je avtorica dveh znanstvenih monografij in številnih znanstvenih člankov. Njena bibliografija obsega več kot 140 enot.

Doslej je sodelovala v treh raziskovalnih programih in številnih projektih, od katerih je dva vodila. Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS je končni rezultat njenega temeljnega raziskovalnega projekta “Svoboda govora in tiska ter njeno omejevanje v Sloveniji, 1945–1990”, znanstveno monografijo ‘Cenzurirano: zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes’, uvrstila med izjemne znanstvene dosežke v letu 2010.

Mateja Režek je poleg raziskovalnega opravljala tudi pedagoško delo. Med letoma 2007 in 2016 je bila zaposlena kot docentka na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je predavala Zgodovino 20. stoletja in Zgodovino Balkana. Poleg tega je soavtorica aktualnega zgodovinskega učbenika za gimnazije in članica Državne predmetne komisije za splošno maturo iz zgodovine.

Raziskovalna dejavnost:

Mateja Režek je doslej sodelovala v treh raziskovalnih programih:

  • “Sredozemlje in Slovenija” (2018–);
  • “Humanistika in smisel humanosti v vidikih zgodovinskosti in sodobnosti” (2006–2017);
  • “Idejnopolitični in kulturni pluralizem in monizem na Slovenskem v 20. stoletju” (1999–2006);

vodila in uspešno zaključila je dva raziskovalna projekta:

  • “Svoboda govora in tiska ter njeno omejevanje v Sloveniji, 1945–1990” (2008–2011);
  • “Politična zgodovina Slovencev v Jugoslaviji” (2002–2005);

ter sodelovala v 15 drugih raziskovalnih projektih, med njimi:

  • “Antifašizem v Julijski krajini v transnacionalni perspektivi, 1919–1954” (2018–2021);
  • “Prepletanje med marksizmom in krščanstvom v Sloveniji, 1931–1991” (2018–2021);
  • “Jugoslovanski samoupravni eksperiment in razprava o razvoju evropskega socializma med Vzhodom in Zahodom, 1950–1980” (2015–2018);
  • “Slovenski diplomati in zunanjepolitični vidiki osamosvajanja Republike Slovenije, 1980–1992” (2014–2017);
  • “Kraji spomina, kraji meje: spomin in identiteta na slovensko-italijanskem mejnem območju v dolgem dvajsetem stoletju” (2014–2017);
  • “Balkanske meje: nasilje, konflikti in sodelovanje” (2012–2015);
  • “Slovenci v jugoslovanski diplomaciji in v zunanjepolitičnem delovanju, 1941–1980: odprta vprašanja in raziskovalne perspektive” (2011–2014);
  • “Položaj in vloga Slovenije v jugoslovanski državi po drugi svetovni vojni, 1945–1991” (2010–2013); idr.

Kot vodja ali članica programskega odbora je organizirala več znanstvenih konferenc, med njimi: “Jugoslovanski laboratorij politične inovacije: izvori, sinteza in mednarodni vplivi samoupravnega socializma” (Koper, 2018); “Mednarodni in transnacionalni vidiki jugoslovanske krize in nastanka držav naslednic SFRJ, 1980–1992” (Koper, 2016); “Titova Jugoslavija kot diplomatski izziv 20. stoletja (Koper, 2012); “Zgodovinski in družbeni vidiki cenzure na Slovenskem” (Ljubljana, 2009); “Sodobno slovensko zgodovinopisje” (Ljubljana, 2007); idr. Izsledke svojih raziskav je predstavljala tudi na številnih drugih konferencah v Sloveniji, ZDA, Avstriji, na Hrvaškem, Madžarskem in drugod.