original scientific paper

UDC 504.064(262.3-17)

received: 10. 12. 2001

 

 Pollution hot spots and sensitive areas along the Slovenian coast

Valentina Turk

Marine Biology Station, National Institute of Biology, SI-6330 Piran, Fornače 41

 

Branko Potočnik

Public Municipal Enterprise of Koper, SI-6000 Koper, Ul. 15. maja 4

 

ABSTRACT

Pollution hot spots and sensitive areas on the Mediterranean coast of Slovenia were identified according to recent data and UNEP/WHO guidelines. The Bays of Koper and Piran have been considered sensitive areas, since they can be affected by polluted waters of the Gulf of Trieste as well as by land-based sources of pollution along the Slovenian coast. The inner part of the Bay of Koper is receiving effluents from the municipal wastewater treatment plant and individual industries and agglomerations along the Rižana and Badaševica rivers. Domestic and agricultural discharges into the inner part of the Bay of Piran by the Dragonja river, tourism and intensive aquaculture reduce the quality of the water and may cause local changes in the marine ecosystem.

 

Key words: pollution of coastal waters, wastewater disposal, wastewater treatment, loads, pollution hot spots,

sensitive areas, Gulf of Trieste, Adriatic Sea, Mediterranean Sea

 

 

 

 

 

 

 

 

 AREE CRITICHE E AREE SENSIBILI ALL'INQUINAMENTO NELL'AREA COSTIERA DELLA SLOVENIA

 

SINTESI

 

Uno dei maggiori problemi inerenti le acque internazionali comprende il degrado delle risorse acquifere e degli habitat nelle zone marine e costiere, causato da una gestione non appropriata. Nell'articolo vengono presentate le aree critiche e le aree sensibili all'inquinamento situate sulla costa slovena, identificate grazie a dati recenti e alle direttive UNEP/WHO. Gli autori classificano le baie di Capodistria e Pirano come aree sensibili, in quanto possono venir condizionate da acque inquinate provenienti dal Golfo di Trieste come da fonti di inquinamento situate sulla costa slovena. La parte centrale della baia di Capodistria riceve effluenti dall'impianto di depurazione delle acque di scarico municipali eda singole industrie ed agglomerati situati in prossimità dei fiumi Risano e Cornalunga. Tramite il fiume Dragogna, invece, scarichi domestici e agricoli arrivano alla parte centrale della baia di Pirano, dove la qualità dell'acqua viene ridotta pure dalle attività turistiche ed acquacolturali, che sono dunque fonte di disturbo per gli ecosistemi marini.

 

Parole chiave: inquinamento delle acque costiere, smaltimento delle acque di scarico, trattamento delle acque di scarico, aree critiche, aree sensibili, Golfo di Trieste, mare Adriatico, Mediterraneo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 Žarišča onesnaženja in občutljiva območja vzdolž obale REPUBLIKE Slovenije

 

Valentina Turk

Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo, SI-6330 Piran, Fornače 41

 

Branko Potočnik

Komunala Koper, d.o.o., SI-6000 Koper, Ul. 15. maja 4

 

POVZETEK

Žarišča onesnaženja slovenskega obrežnega pasu in občutjiva območja smo določili na osnovi dolgoletnih podatkov onesnaženja s kopnega in kvalitete obalnega morja po metodologiji in priporočilih Agencije združenih narodov za okolje (UNEP/WHO). Upoštevali smo kriterije naravnih značilnosti morskega okolja Tržaškega zaliva kot ekološke celote severnega Jadrana, vplive številnih dejavnosti in pritiskov s kopnega, ki ogrožajo ekosistem, zdravje ljudi in ekonomski razvoj.

Vnos nekaterih polutantov v obalno morje Republike Slovenije smo ocenili na osnovi razpoložljivih podatkov kvalitete in kvantitete komunalnih in industrijskih odplak, srednjih letnih vrednosti izmerjenih koncentracij izbranih polutantov, pretoka rek in čistilnih naprav ali črpališč za leto 2000. Najbolj obremenjeno je območje notranjega dela Koprskega zaliva, kamor se izlivajo odpadne vode koprske čistilne naprave in reki Rižana in Badaševica. Ocena letnega vnosa za lebdeče delce je 1281 ton, 710 ton za dušik in 23 ton za fosfor, razmeroma visok je tudi vnos nekaterih težkih kovin in mikroorganizmov fekalnega izvora.

Kakovost obalnega morja lahko izboljšamo le z omejevanjem onesnaževanja, ohranjanjem naravnih delov obale, nadzorom nad različnimi dejavnostmi in pravilno zastavljenim razvojem tega prostora. Med prioritete zmanjševanja onesnaževanja sodi vsekakor sanacija komunalnih in industrijskih odplak ter graditev ustreznih čistilnih naprav in izpustov.

 

Ključne besede: onesnaženje, obalne vode, odpadne vode, čiščenje odpadnih vod, obremenitve, žarišča onesnaženja, občutljiva območja, Tržaški zaliv, Jadransko morje, Sredozemsko morje