original
scientific paper
UDC
504.064(262.3-17)
received: 10. 12. 2001
|
Pollution hot spots and sensitive areas along the Slovenian coast |
Valentina
Turk
Marine
Biology Station, National Institute of Biology, SI-6330 Piran, Fornače 41
Branko
Potočnik
Public
Municipal Enterprise of Koper, SI-6000 Koper, Ul. 15. maja 4
ABSTRACT
Pollution
hot spots and sensitive areas on the Mediterranean coast of Slovenia were
identified according to recent data and UNEP/WHO guidelines. The Bays of Koper
and Piran have been considered sensitive areas, since they can be affected by
polluted waters of the Gulf of Trieste as well as by land-based sources of
pollution along the Slovenian coast. The inner part of the Bay of Koper is
receiving effluents from the municipal wastewater treatment plant and individual
industries and agglomerations along the Rižana and Badaševica rivers. Domestic
and agricultural discharges into the inner part of the Bay of Piran by the
Dragonja river, tourism and intensive aquaculture reduce the quality of the
water and may cause local changes in the marine ecosystem.
Key
words: pollution of coastal waters, wastewater disposal, wastewater treatment,
loads, pollution hot spots,
sensitive
areas, Gulf of Trieste, Adriatic Sea, Mediterranean Sea
|
AREE CRITICHE E AREE SENSIBILI ALL'INQUINAMENTO NELL'AREA COSTIERA DELLA SLOVENIA |
SINTESI
Uno
dei maggiori problemi inerenti le acque internazionali comprende il degrado
delle risorse acquifere e degli habitat nelle zone marine e costiere, causato da
una gestione non appropriata. Nell'articolo vengono presentate le aree critiche
e le aree sensibili all'inquinamento situate sulla costa slovena, identificate
grazie a dati recenti e alle direttive UNEP/WHO. Gli autori classificano le baie
di Capodistria e Pirano come aree sensibili, in quanto possono venir
condizionate da acque inquinate provenienti dal Golfo di Trieste come da fonti
di inquinamento situate sulla costa slovena. La parte centrale della baia di
Capodistria riceve effluenti dall'impianto di depurazione delle acque di scarico
municipali eda singole industrie ed agglomerati situati in prossimità dei
fiumi Risano e Cornalunga. Tramite il fiume Dragogna, invece, scarichi domestici
e agricoli arrivano alla parte centrale della baia di Pirano, dove la
qualità dell'acqua viene ridotta pure dalle attività turistiche ed
acquacolturali, che sono dunque fonte di disturbo per gli ecosistemi marini.
Parole
chiave: inquinamento delle acque costiere, smaltimento delle acque di scarico,
trattamento delle acque di scarico, aree critiche, aree sensibili, Golfo di
Trieste, mare Adriatico, Mediterraneo
|
Žarišča onesnaženja in občutljiva območja vzdolž obale REPUBLIKE Slovenije |
Valentina
Turk
Morska
biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo, SI-6330 Piran, Fornače 41
Branko
Potočnik
Komunala
Koper, d.o.o., SI-6000 Koper, Ul. 15. maja 4
POVZETEK
Žarišča
onesnaženja slovenskega obrežnega pasu in občutjiva območja smo določili na
osnovi dolgoletnih podatkov onesnaženja s kopnega in kvalitete obalnega morja
po metodologiji in priporočilih Agencije združenih narodov za okolje (UNEP/WHO).
Upoštevali smo kriterije naravnih značilnosti morskega okolja Tržaškega
zaliva kot ekološke celote severnega Jadrana, vplive številnih dejavnosti in
pritiskov s kopnega, ki ogrožajo ekosistem, zdravje ljudi in ekonomski razvoj.
Vnos
nekaterih polutantov v obalno morje Republike Slovenije smo ocenili na osnovi
razpoložljivih podatkov kvalitete in kvantitete komunalnih in industrijskih
odplak, srednjih letnih vrednosti izmerjenih koncentracij izbranih polutantov,
pretoka rek in čistilnih naprav ali črpališč za leto 2000. Najbolj
obremenjeno je območje notranjega dela Koprskega zaliva, kamor se izlivajo
odpadne vode koprske čistilne naprave in reki Rižana in Badaševica. Ocena
letnega vnosa za lebdeče delce je 1281 ton, 710 ton za dušik in 23 ton za
fosfor, razmeroma visok je tudi vnos nekaterih težkih kovin in mikroorganizmov
fekalnega izvora.
Kakovost
obalnega morja lahko izboljšamo le z omejevanjem onesnaževanja, ohranjanjem
naravnih delov obale, nadzorom nad različnimi dejavnostmi in pravilno
zastavljenim razvojem tega prostora. Med prioritete zmanjševanja onesnaževanja
sodi vsekakor sanacija komunalnih in industrijskih odplak ter graditev ustreznih
čistilnih naprav in izpustov.
Ključne
besede: onesnaženje, obalne vode, odpadne vode, čiščenje odpadnih vod,
obremenitve, žarišča onesnaženja, občutljiva območja, Tržaški zaliv,
Jadransko morje, Sredozemsko morje