THE CHURCH(ES) OF AQUILEIA, FRIULI AND ISTRIA AT THE TIME OF THE RIZIANO PLACITUM

UDC 261.1(450.36+497.4):94(4)"07/08"

Harald KRAHWINKLER

University of Klagenfurt, A-9020 Klagenfurt, Universitätsstrasse 65-67

ABSTRACT

The paper is divided into four chapters: I) Historical background; II) The church of Aquileia and its suffragans; III) The church of Grado and its suffragans; IV) King Pippin of Italy and the Frankish-Byzantine conflict.

The Placitum of Riziano has to be seen as part of a series of fundamental decisions in the final decade of Charlemagne's rule. These decisions concerned political and ecclesiastical structures in the northern Adriatic and also aimed at defining the spheres of interest of the Frankish and Byzantine Empires.

Key words: Friuli, Istria, Aquileia, Grado, church history, Franks, Slavs, Longobards, 8th-9 thcentury

SINTESI

Il saggio è composto da quattro capitoli: I) L'ambiente storico; II) La chiesa di Aquileia e i suoi suffraganei; III) La chiesa di Grado e i suoi suffraganei; IV) Il re d'Italia Pipino e il conflitto franco-bizantino.

Il Placito di Riziano deve essere interpretato come parte di una serie di decisioni fondamentali prese durante l'ultima decade del regno di Carlo Magno. Tali decisioni riguardavano strutture sia politiche che ecclesiastiche della regione dell'Adriatico settentrionale, e avevano lo scopo di definire le sfere di interesse dell'Impero franco e di quello bizantino.

Parole chiave: Friuli, Istria, Aquileia, Grado, storia della chiesa, Franchi, Slavi, Longobardi, VIII-IX sec.

Harald KRAHWINKLER

Univerza v Celovcu, A-9020 Celovec, Universitätsstrasse 65-67

POVZETEK

V prvem desetletju devetega stoletja je oglejska cerkev pripadala cesarstvu Karla Velikega. Človek, ki je nadziral ta ozemlja, je bil – formalno že od leta 781 – kralj Pipin, o čemer govori tudi rižanski placit iz leta 804.

Furlanska vojvodina, ki je bila del karolinškega cesarstva že od leta 774, je imela v devetdestih letih 8. stoletja, med vojnami proti Avarom, pomembno geostrateško funkcijo. Leta 796 je kralj Pipin sklical sinodo ob Donavi, ki ji je predsedoval oglejski patriarh Paulinus. Frankovske in italijanske čete so v devetdestih letih 8. stoletja dobile podporo iz Istre.

Oglejski škof – škof terraferma Aquileia – ki naj bi živel v Čedadu, v rižanskem placitu sploh ni omenjan. "Aquileia", ki je citirana v placitu, je pravzaprav "nova Aquileia", to je Gradež. Patriarh Fortunat je ključna osebnost v preiskavi, ki jo je opravila cesarska komisija. Izjemnega pomena za zgodovino Furlanije okrog leta 800 sta tudi člana te komisije, grofa Cadolao in Aio. Prvi je bil naslednik furlanskega vojvode (umrl leta 799), drugi pa član langobardskega plemstva in človek, ki se je po letu 799 nadvse primerno znašel v središču frankovske politike. Franki so si prizadevali stabilizirati zapleteni politični in cerkveni sistem v Furlaniji in Istri. Oba patriarha, tako oglejski (čedadski) kot gradeški, naj bi z namenom, da bi nevtralizirala vpliv Bizanca v severnem Jadranu, služila "frankovskemu sistemu". Paulinus Oglejski (umrl leta 802) je bil velik zaveznik Karla Velikega. Fortunatu Gradeškemu je bil zagotovljen metropolitski status glede na istrske škofije (Venetiarum et Istriensium patriarcha) leta 803. Povezava med škofi in škofijami v rižanskem placitu ni jasna, v vsakem primeru pa so jih imeli za gradeške pomožne škofe.

Divisio regnorum Karla Velikega iz leta 806 je Pipinu prisodila nadaljnje italijansko kraljestvo. Vendar pe je ta "delitev kraljestev" izgubila svoj pomen po Pipinovi nenadni smrti julija leta 810.

Odločitve, ki naj bi imele dolgoročen učinek, so bile sprejete v letih takoj po dokončnem dogovoru, da reka Drava postane meja med salzburško in oglejsko škofijo junija 811, in po sporazumu med frankovskim in bizantinskim cesarstvom leta 812. Glede na sporazum je bila Istra del karolinškega, Dalmacija pa bizantinskega vplivnega območja.

Ključne besede: Furlanija, Istra, Oglej, Gradež, cerkvena zgodovina, Franki, Slovani, Longobardi, 8.-9. stoletje